Zemljiška pravda med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju: sklad) in podjetjem KŽK Kranj, ki se ukvarja s poljedelstvom in prirejo mleka, v zakupu pa je imel 630 hektarjev državnih zemljišč, se vleče že debeli dve leti. Sklad mu je namreč zakupno pogodbo predčasno odpovedal, ker naj bi del zemljišč protizakonito oddajal v podzakup kmetom. Toda le nekaj dni pred predvidoma zadnjim zaslišanjem prič, ki bi moralo biti 13. decembra lani, in tik pred zrekom sodbe sta se sprti strani odločili za trimesečno mirovanje sodnega postopka, saj sta se želeli poravnati. A ker poskus poravnave ni uspel, bo končno odločitev, kdo ima v tej zadevi prav, vendarle sprejelo sodišče, nam je potrdil vršilec dolžnosti direktorja sklada Aleš Tolar.
V zemljiški spor se je
vmešal minister
Ob prekinitvi zakupne pogodbe podjetju KŽK Kranj je sklad vodila Irena Majcen, ki jo je vlada na predlog kmetijskega ministra Jožeta Podgorška 25. novembra lani krivdno razrešila s položaja direktorice. Minister je svoji nekdanji strankarski kolegici (oba sta bila člana DeSUS, oba sta tudi kandidata na bližnjih državnozborskih volitvah – Podgoršek na listi Nove Slovenije, Majcnova na listi Stranke Alenke Bratušek) očital nevestno, nepravilno in malomarno delo, Majcnova pa je ves čas ponavljala: »Na sestanku na štiri oči je minister zahteval, da se v zemljiškem sporu poravnam v prid omenjenih kmetijskih podjetij (KŽK Kranj in KG Lendava, op. p.). Zavrnila sem ga, saj ne morem privoliti v to, da kmetijsko politiko vodi kapital, ki narekuje tudi zakonodajo.«
Podgoršek je njene očitke sicer »odločno zanikal«, toda le nekaj dni po razrešitvi Majcnove je padla odločitev o trimesečnem mirovanju zemljiške sodne pravde s KŽK. Že čez nekaj dni sta sledila dva sestanka v prostorih kmetijskega sklada, eden z vpletenimi kmeti, ki trdijo, da so obdelovali del državnih zemljišč, ki jih je imel v zakupu KŽK, in drugi z vodstvom tega kmetijskega podjetja, ki to zanika. Toda sestankov ni vodil začasni direktor sklada Aleš Tolar, ki je Majcnovo nasledil že nekaj ur po njeni razrešitvi na vladi, ampak kar minister Jože Podgoršek, ki pravnemu zastopniku kmetov Franciju Kodeli ni dovolil, da bi bil navzoč tudi on.
Proti pritlehnim dogovorom
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam je pojasnilo, da so na teh sestankih med drugim izpostavili možnost zunajsodne poravnave, pri kateri bi vsa zemljišča, ki jih je KŽK dal v podzakup, prepustili skladu, ta pa bi jih oddal v zakup na podlagi prednostnega vrstnega reda. Pogovarjali naj bi se tudi o možnosti zunajsodne poravnave na način, da bi tistim kmetijam, ki imajo zemljišča trenutno v zakupu, z začasno odredbo omogočili njihov morebiten dolgoročni zakup.
A ker je poskus poravnave splaval po vodi, se je ta zemljiški spor po slabih štirih mesecih vrnil na sodišče. Odvetnik Franci Kodela to pozdravlja. »Mislim, da je najbolj primerno, korektno in pošteno, da o tem, kdo ima prav, odloči neodvisen tribunal, brez prejudiciranja in nekih pritlehnih dogovorov ali česar koli drugega,« nam je dejal in priznal, da ga je vmesna odločitev, da bi se nekdo poravnaval tik pred koncem pravde, presenetila. Za mnenje o nadaljevanju sodnega postopka smo prosili tudi direktorja in solastnika KŽK Petra Burgerja. Na odgovor še čakamo.
Eni so orali, drugi želi subvencije
Kmetijski sklad ima odprt še en zemljiški spor – s Kmetijskim gospodarstvom (KG) Lendava, ker mu je s koncem leta 2020 odpovedal zakupno pogodbo za 2149 hektarjev državnih zemljišč. Od tega jih je 83 hektarjev dal v obdelavo kmetom, katerih zemljišča so po arbitražni razsodbi ostala na hrvaški strani meje. KG Lendava je zoper sklad vložilo tožbo zaradi motenja posesti, jo na prvi stopnji izgubilo, o njegovi pritožbi pa odloča višje sodišče.
Dodatno se je zapletlo zato, ker KG Lendava na zemljiščih, ki jih je sklad prepustil kmetom, ni hotelo izbrisati gerkov (evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč). Zaradi tega naj bi lani za del teh zemljišč kmetijske subvencije prejelo to kmetijsko podjetje, čeprav so jih obdelovali kmetje. Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki izplačuje subvencije, so pojasnili, da za lani za 50,74 hektarja še preverjajo, kdo je bil upravičen do subvencij. Letos teh težav ne bo več, saj nam je Klemen Vučko, predstavnik kmetov, ki kmetujejo na teh 83 hektarjih zemljišč, potrdil, da imajo zdaj za vsa ta zemljišča gerke vrisane kmetje.
