Povprečna vrednost najcenejše košarice petnajstih skupin osnovnih živil se je od začetka spremljanja do danes zmanjšala za več kot polovico. To pomeni, da je projekt izpolnil naša pričakovanja, zato bomo popis nadaljevali tudi v letu 2024 in poskrbeli, da bodo izdelki iz košarice na voljo in dostopni najranljivejšim skupinam. Tako sta bili na današnji novinarski konferenci navdušeni državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Eva Knez ter generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar.
Cene so popisovali zgolj v Ljubljani
Po podatkih državnega statističnega urada je bila novembra v Sloveniji inflacija na letni ravni 4,9-odstotna. Hrana in brezalkoholne pijače so se v tem obdobju podražile za 6,2 odstotka, letno inflacijo pa so zvišale za 1,1 odstotne točke. MKGP je s popisovanjem maloprodajnih cen hrane začelo septembra lani, da ne bi preveč podivjale. Pod drobnogledom so imeli po pet prodajaln vsakega od šestih izbranih trgovcev (Spar, Tuš, Mercator, Hofer, Lidl in Eurospin), in to zgolj v Ljubljani. Prihodnje leto naj bi cene izmenično popisovali tudi drugod po Sloveniji.
Po navedbah MKGP je povprečna vrednost košarice petnajstih osnovnih živil (piščančje, svinjsko in goveje meso, sir gavda, sveže polnomastno mleko, jogurt, jajca, moka, testenine, kruh, krompir, jabolka, sončnično olje, maslo in sladkor) ob prvem popisu septembra lani znašala 49,90 evra, pri zadnjem popisu 4. decembra letos pa 20,43 evra. To pomeni, da se je košarica osnovnih živil v petnajstih mesecih pocenila za skoraj šestdeset odstotkov.
Poceni živil naročijo le za vzorec
Toda protesti kmetov in živilske industrije proti temu vladnemu ukrepu so vse glasnejši. Vrhunec so dosegli pred približno mesecem dni. »Trgovci zaradi medsebojnega konkuriranja nekatere izdelke, ki so predmet popisa, prodajajo bistveno pod nabavno ali celo pod proizvodno ceno. To ruši ekonomiko cele verige,« je za Dnevnik nedavno poudaril Toni Balažič, direktor Panvite. Do vladne košarice osnovnih živil je zelo kritična tudi dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Dejala nam je, da nižanje maloprodajnih cen, ki ne dosegajo niti nabavnih cen, zaznavajo izključno pri izbranih izdelkih iz vladne košarice. Izbrani izdelek iz te košarice je, pravi Zagorčeva, na trgovski polici bistveno cenejši od povprečja petdesetih do sto drugih izdelkov iz iste kategorije, ki pa niso predmet popisa. Živilska podjetja tudi opažajo, da trgovci nekatere izdelke iz vladne košarice, ki jih prodajajo pod nabavno ali celo pod proizvodno ceno, količinsko naročijo le za vzorec. To pomeni, da po tako nizki ceni, kot jo zaznajo popisovalci, niso dostopni vsem kupcem istega prodajalca.
»Cene hrane ostajajo visoke. To je posledica aktualnih sprememb na nabavnih trgih in stroškov delovanja, kot so energija, delo, prevoz … Toda vladna košarica ne odraža realnega stanja,« je še dejala Tatjana Zagorc. Vladna košarica osnovnih živil po njenem prepričanju tudi ruši nacionalno kampanjo Izbrana kakovost, za promocijo katere država in proizvajalci namenjajo precejšnje vsote denarja. Ta vladni projekt po mnenju Zagorčeve ruši ugled blagovnih znamk ter koncepta domače pridelave in predelave ter kratkih oskrbovalnih verig. Popisovanje cen je tudi zameglilo poreklo živil, ki ni več pomembno. »Vladna košarica pomeni pritisk na domače pridelovalce živil oziroma pridelkov, saj na primer cene jabolk, krompirja in olj, ki so v košarici, nižajo cene celotne kategorije. S tem uničujemo lastne pridelovalce in predelovalce,« je kritična direktorica živilske zbornice. Po njenem prepričanju lahko trgovci z nenormalno nizkimi cenami živil v vladni košarici med seboj tekmujejo zgolj tako, da iz držav vzhodne Evrope uvažajo presežke hrane. »To se dogaja predvsem pri mesu, delno tudi pri testeninah in drugih kategorijah živil. Posledično vladna košarica stimulira uvoz presežne proizvodnje iz drugih držav,« je sklenila Tatjana Zagorc.
