»Prav je, da želi vlada pomagati. Toda to še simbolika ni, je mizerija. Kmetje nas kličejo in pravijo, da je to sramota.« S to kritiko se je predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič odzval na odlok o pomoči živinorejcem za nakup krme, ker jim jo je zdesetkala suša. Kmetje redijo več kot 476.000 glav govedi, okoli 235.000 prašičev, skoraj 115.000 ovac, 27.000 koz, 18.000 mul in oslov ter več kot sedem milijonov kljunov perutnine. Vlada se je odločila, da rejcem perutnine s tem odlokom ne bo pomagala, vsi drugi živinorejci pa bodo skupaj prejeli 4,5 milijona evrov pomoči. Kmetija s tridesetimi hektarji travnikov, ki redi trideset krav molznic, trideset glav mlade govedi in ki ji je suša travinje poškodovala 30- do 50-odstotno, je morala, če je želela, da njena čreda preživi, krmo dokupiti. Zanjo je odštela 17.000 evrov, vlada pa ji bo primaknila 570 evrov ali 3,3 odstotka vrednosti nakupa. Ogorčeni kmetje, ki množično kličejo na zbornico, terjajo, da vlada odlok o pomoči živinorejcem razveljavi, da jim nameni več denarja in da ga dobijo tudi rejci perutnine, ki krmo sami pridelujejo.
Vrniti bi moral neizplačano pomoč
V zbornici tudi opozarjajo, da je državna komisija škodo na krmnih rastlinah zaradi suše ocenila na skoraj devetdeset milijonov evrov, 9585 prizadetih kmetij pa bo skupaj prejelo 4,5 milijona evrov ali okoli pet odstotkov nastale škode. Po drugi strani bo vlada čebelarjem zaradi dražjih energentov in sladkorja pomagala s skoraj dvema milijonoma evrov ali z desetimi evri na čebeljo družino. Živinorejci vlado pozivajo, naj presodi, ali je pomoč čebelarjem sorazmerna s pomočjo živinorejcem.
Čebelarjem je zaradi draženja energentov spomladi letos pomagala že Janševa vlada. Le nekaj dni pred državnozborskimi volitvami jim je razdelila okoli 1,1 milijona evrov pomoči. Na pamet, brez vsakršnih analiz, jo je dodelila vsem, ki so imeli 30. junija lani v registru čebelnjakov vpisano najmanj eno čebeljo družino. Za vsako so dobili po pet evrov. Naš bralec Jože je 25 evrov vredno pomoč zavrnil, prepričan, da do nje ni upravičen, saj ima čebelnjake doma. Čebel tudi ne vozi na pašo, zato zaradi draženja energentov finančno ni bil oškodovan. Za nameček se je pomoč nanašala na obdobje od 30. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko so bile cene energentov občutno nižje kot v času izplačila. Ugovarjal je tudi zato, ker je imel takrat tri čebelje družine in ne pet, za kolikor so mu dodelili pomoč. Petih petevrskih bankovce za svoje čebele tako ni dobil, so ga pa pozneje terjali za vračilo denarja. Računalniški program namreč ni predvidel, da bi lahko kdo predvolilno darilo zavrnil.
Denar bodo spet delili na pamet
In kaj bo čebelar Jože storil ob vnovični državni pomoči čebelarjem zaradi podražitve energentov in sladkorja? Enako kot prvič. Zavrnil jo bo, saj meni, da se sladkor ni podražil za deset evrov na panj. »Mnogi čebelarji avgusta čebelam poberejo med in potem pobrano nadomestijo s poceni sladkorjem. Sladkor je v tej energetski krizi za čebelarje edini strošek. Ker sem za avgustovsko pašo posadil ajdo, sončnice in hibiskus, ga sam nisem uporabljal,« nam je pojasnil gospod Jože, ki se čudi, da je aktualna vlada ponovila napako prejšnje in bo čebelarjem pomoč znova dodelila na pamet. Iz državnih evidenc bi lahko po njegovem zlahka razbrala, koliko čebelarjev ima panje pred svojim pragom in jih torej draženje energentov ni prizadelo. Čebelarji, ki čebele vozijo na pašo, pa morajo selitev prijaviti in zanjo pridobiti dovoljenje, zato se točno ve, koliko jih je.
Čebelar Jože hkrati meni, da bi lahko tisti, ki imajo prijavljenih vsaj štirideset panjev in čebelnjakov nimajo doma ali čebele vozijo na pašo, zaradi porabe naftnih derivatov dobili več pomoči. Nekateri čebelarji namreč mejo štiridesetih panjev izkoriščajo za utajo davkov; družinski člani si panje razdelijo in se s tem izognejo plačilu davka. »Menim, da bi država morala podpreti čebelarje, ki imajo prijavljenih več kot štirideset panjev, saj so pošteni in resnično delajo za trg,« je še prepričan bralec.
