Inšpektorat za delo je med ciljnim nadzorom nedavno odkril nov primer izkoriščanja tujih delavcev. Tokrat gre za podjetje Alumero iz Slovenske Bistrice, ki je najemalo ukrajinske delavce preko nezakonitih posrednikov. Samostojni podjetji Askar-Slo, obdelava kovin, za katerim stoji madžarski državljan László Mészáros, in Prana, obdelava kovin, za katerim stoji madžarska državljanka Kateryna Koretska, sta nezakonito, brez dovoljenj in vpisa v register, posredovali ukrajinske delavce podjetju Alumero. Slednje je tako marca letos angažiralo 28 ukrajinskih delavcev preko podjetij, ki nista bili agenciji za posredovanje delavcev. Inšpektorat je vsa tri vpletena podjetja kaznoval s skoraj 40.000 evri glob, ki so pravnomočne in tudi že plačane.
»A ta znesek je drobiž v primerjavi z dobičkom, ki ga taka podjetja ustvarjajo na račun kršitev zakonodaje,« je kritičen Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. »Je tudi znak za vsa druga podjetja, da se kršitve splačajo. Poslovni model takih nelegalnih posrednikov namreč že vključuje pričakovane globe, tako da se finančno še vedno splača, saj ves čas dejansko delata dva delavca za ceno enega,« je kritičen.
Temu posredno pritrjuje tudi zadnji odkrit primer: med nadzorom so namreč inšpektorji odkrili, da naj bi ukrajinski delavci delali dnevno po 12 ur in več brez plačanih nadur ter obveznih zakonskih dodatkov, denimo plačila za malico ali prevoz.
Vse to pa je težko dokazljivo, saj so bili ti delavci angažirani preko nelegalnih posrednikov, zato uradnih in preverljivih evidenc o njihovem dejanskem delovnem času, iz katerih bi bili razvidni prihodi in odhodi z dela, ni. Inšpektorji so tudi odkrili, da so bili ukrajinski delavci obravnavani drugače kot zaposleni delavci, saj niso uporabljali skupnih prostorov za malico, občasno sploh niso smeli iti na kosilo.
Težava nezakonitega posredovanja
Stopnja brezposelnosti je na najnižji ravni v zgodovini, po uradnih podatkih je bila maja letos 3,8-odstotna. Potrebe po delovni sili so izjemne, tudi tuji delovni sili. To pa je tržna niša, ki jo mimo zakonskih določil izkoriščajo nelegalne agencije: agencija namreč ne more uradno zaposliti tujcev, če ti nimajo enakovrednega dostopa do slovenskega trga dela. To pa, poenostavljeno, pomeni, da potrebujejo dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. Dokler tega nimajo, imajo pri dostopu do trga dela prednost slovenski državljani. Nelegalne agencije, ki niso vpisane v register, to zakonsko določilo zaobidejo: posredujejo delavce, ki nimajo dovoljenja za stalno bivanje, to pa tlakuje pot celi vrsti drugih kršitev in izkoriščanj.
Pri takem nezakonitem posredovanju (tuje) delovne sile izstopata predvsem dve večji težavi: prvič, da nezakonito posredovanje onemogoča nadzor nad naročniki, ki koristijo njihove storitve, in, drugič, omogoča izogibanje zakonskim zahtevam, kot je denimo vodenje evidence delovnega časa. »Prepoznamo lahko poslovne modele podjetij, ki so zgrajeni na izkoriščanju tujih delavcev, zlorabi zakonodaje ter iskanju bližnjic mimo predpisov,« so izpostavili na inšpektoratu za delo.
Goran Lukić nadalje pojasnjuje, da v takih primerih ne gre za posredovanje delovne sile, temveč za opravljanje storitve, to pa je po zakonodaji obravnavano povsem drugače kot posredovanje delavcev: za nelegalno posredovane delavce tako načeloma ne velja kolektivna pogodba naročnika, po kateri bi morali ti imeti enake pogoje dela in enako plačilo kot drugi zaposleni v podjetju. Poenostavljeno, prek nelegalnih agencij posredovani delavci delajo več, kot dopušča slovenska zakonodaja in kolektivne pogodbe, in za manj denarja. Odpade pa tudi subsidiarna odgovornost.
Kaznovani, a lahko nadaljujejo
Inšpektorji so obema izpostavljenima nezakonitima agencijama izrekli po 11.252 evrov globe zaradi zagotavljanja delavcev brez dovoljenj, podjetju Alumero pa globo v višini 10.000 evrov, ker je sprejelo delavce od teh podjetij. Odgovornim osebam vseh treh podjetij je inšpektorat izdal globe v višini po 2000 evrov. Inšpektorat je obema nelegalnima posrednikoma z odločbo tudi prepovedal nadaljnje posredovanje delovne sile, dokler ne odpravita nepravilnosti in uredita vpisa v register posredovalcev delovne sile.
Žalosten epilog razkrite zgodbe pa je, da slovenska zakonodaja v duhu svobodne gospodarske pobude madžarskima državljanoma, ki sta z nelegalnim posredovanjem zaobšla slovensko zakonodajo in sodelovala pri izkoriščanju delavcev, ne more preprečiti, da ne bi tega pod okriljem nekega novega podjetja (s.p.) počela še naprej. Samostojna podjetja lahko tako ustanavljata v nedogled, ali pa, kot je to v praksi tudi pogosto, financirata ustanovitev podjetja preko prijatelja ali sorodnika. Na inšpektoratu so sicer izpostavili, da so tudi v podjetju Alumero, podobno kot v primeru Stominus (v okvirju), inšpektorji izvedeli, da so posredovani delavci po njihovem nadzoru začeli delati enako kot zaposleni – torej po osem ur dnevno in 40 ur tedensko. Toda ključno vprašanje je, tako Lukić, ali jih je podjetje Alumero dejansko zaposlilo.
Lukić tako znova poziva inšpekcijo k implementaciji rigoroznejših ukrepov, ki onemogočajo podjetja, ki zlorabljajo zakonodajo, in njihove odgovorne osebe.
