Novela zakona o zaščiti živali, ki je začela veljati 20. avgusta, s 1. januarjem prepoveduje kastracijo do sedem dni starih pujskov na živo. Ker bosta pri tem obvezni anestezija in analgezija, bi lahko te posege izvajali le veterinarji. Po mnenju stroke bi lahko dobrobit živali zagotovili tudi zgolj z uporabo protibolečinske terapije, a ker so zaščitniki živali in politiki koalicije vztrajali tudi pri uzakonitvi anestezije, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) poskušalo najti salomonsko rešitev. Pujske bodo lahko še naprej kastrirali tudi rejci, vendar le, če bo katera od veterinarskih organizacij z njimi sklenila pogodbo o sodelovanju ter prevzela odgovornost za njihovo delo z anestetiki in analgetiki. Poleg tega bodo morali rejci pri Nacionalnem centru za dobrobit živali (NCDŽ) veterinarske fakultete opraviti usposabljanje za veterinarske pomočnike.

Državna subvencija le veterinarjem ali tudi rejcem?

Vodja NCDŽ dr. Ožbalt Podpečan je za Dnevnik pojasnil, da je za zdaj interes za tovrstno sodelovanje z rejci izkazalo šest veterinarskih organizacij s koncesijo, ki so po podatkih MKGP za usposabljanje doslej prijavile 133 kandidatov (ta številka še ni dokončna). Gre za večje rejce plemenskih svinj. Vse druge ambulante bodo to storitev, ki naj bi jo dve leti financirali iz državnega proračuna (denar še ni zagotovljen), očitno raje same izvajale. Rejci, ki bodo še naprej sami kastrirali do sedem dni stare pujske, pričakujejo, da bodo subvencijo države prejeli tudi oni, »ker je tudi njihovo delo nekaj vredno«, po naših informacijah pa naj bi jo dobili le veterinarji.

Izračunal sem, da naj bi kastracija stala od petnajst do osemnajst evrov na žival. Če to pomnožim s svojimi približno dva tisoč pujski, bi veterinarska ambulanta zgolj s kastracijo na moji kmetiji na leto zaslužila okoli 30.000 evrov.

Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev

MKGP se je konkretnemu odgovoru v zvezi s tem izognilo. Vprašali smo jih, komu bo država financirala stroške kastracij – zgolj veterinarskim organizacijam, ki bodo to delo same izvajale, ali tudi rejcem, ki se bodo usposobili za veterinarske pomočnike, da bodo lahko kastrirali svoje pujske. »Postopek financiranja bo določen v vladni uredbi, ki je še v pripravi,« so odgovorili.

Kdo bo plačnik usposabljanj

Usposabljanja za veterinarske pomočnike za kastriranje do sedem dni starih pujskov se bodo začela 19. novembra. Trajala bodo štiri dni, skupaj šestnajst šolskih ur. Kot izhaja iz programa, ki ga je pripravil NCDŽ, bodo prvi dan teoretična predavanja, drugi dan praktično usposabljanje za kastracijo in aplikacijo zdravil na modelih (silikonskih pujskih), tretji in četrti dan pa bosta praktično usposabljanje na prašičerejskih gospodarstvih in izpit. Cena tečaja bo 400 evrov brez DDV. Po Podpečanovih navedbah bodo stroške krili kandidati sami.

Veterinarji donosnega posla ne bi izpustili iz rok

Večina veterinarskih ambulant bo kastracije izvajala sama, in sicer z veterinarskimi tehniki, ki jih zaposlujejo za ta namen. To naj bi počele iz finančnih vzgibov, meni Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev. Sam ima 150 plemenskih svinj, kar na leto pomeni okoli dva tisoč kastracij pujskov. »Izračunal sem, da naj bi kastracija stala od petnajst do osemnajst evrov na žival. Če to pomnožim s svojimi približno dva tisoč pujski, bi veterinarska ambulanta zgolj s kastracijo na moji kmetiji na leto zaslužila okoli 30.000 evrov,« je razložil Varga. Tudi zato in zaradi zagotavljanja biovarnosti ter preprečevanja vnosa bolezni v rejo namerava kastracije še naprej izvajati sam. Hkrati se sprašuje, ali so usposabljanja za veterinarske pomočnike za kastracijo do sedem dni starih pujskov z uporabo analgezije in anestezije v načrtovani obliki sploh potrebna, saj naj bi tudi v Sloveniji registrirali gel, ki deluje kot analgetik in protibolečinsko sredstvo hkrati, njegova uporaba pa je preprosta.

MKGP je napovedalo, da bi lahko slušatelji strošek usposabljanja uveljavljali v okviru vladne uredbe o financiranju storitev kastracije pujskov do sedmega dneva starosti, ki pa jo še vedno pišejo, čeprav je državni zbor novelo zakona o zaščiti živali sprejel že 24. julija. Podpečana smo vprašali, ali bodo morali tečajniki denar za usposabljanje založiti, potem jim ga bo pa na podlagi omenjene uredbe MKGP nemara vrnilo. »S tem nismo seznanjeni,« je odvrnil in dodal, da bodo račun za usposabljanje kandidatom izstavili po končanih prijavah, plačati pa ga bodo morali pred koncem usposabljanja. Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, je za Dnevnik povedal, da nekateri rejci nimajo denarja za usposabljanje, če bi ga morali sami plačati. Ekonomske razmere v prašičereji so namreč zelo kritične, saj so odkupne cene prašičev v zadnjih mesecih padle za polovico.

Po protestu brca v koleno in poškodba

Prepoved kastracij na živo bo davkoplačevalce drago stala, k večji dobrobiti živali, kar naj bi bil glavni namen prepovedi, pa ne bo kaj prida prispevala. Je pa povzročila ogromno kaosa že pred začetkom uveljavitve tega zakonskega določila.

Po protestu so rejce na njihovem razstavnem prostoru obiskali varnostniki in jim hoteli zaseči transparente. Pri tem je eden od njih Alojza Vargo tako močno brcnil v koleno, da mu je počil meniskus, za križnimi vezmi pa se mu je naredila cista.

Spomnimo, prašičerejci so konec avgusta na sejmu Agra v Gornji Radgoni uprizorili po zagotovilih policije miren protest proti noveliranemu zakonu o zaščiti živali tudi zaradi sprememb, povezanih s kastracijami pujskov. Zaposleni na MKGP so se jih takrat ustrašili in pobegnili v Ljubljano, po protestu pa so rejce na njihovem razstavnem prostoru obiskali varnostniki in jim hoteli zaseči transparente. Pri tem je eden od njih Alojza Vargo tako močno brcnil v koleno, da mu je počil meniskus, za križnimi vezmi pa se mu je naredila cista. Noga ga, kot pravi, tako boli, da so jesensko setev na njegovih površinah in tudi mnoga druga dela na kmetiji namesto njega opravili kolegi. Zdaj hodi na terapije in čaka na operacijo … 

Priporočamo