Pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja in z izdatnim državnim financiranjem na podlagi posebnega zakona bo konec novembra potekala znanstvena konferenca Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU). »Predavanja naj bodo dovolj poljudna, da bodo razumljiva širšemu krogu slušateljev,« je potencialnim udeležencem dogodka sporočila akademija, ki ji predseduje Mitja Slavinec. Tako imenovani pomurski akademik v vabilu obenem zagotavlja, da bodo prispevke objavili v sodelovanju z Univerzitetno založbo Univerze v Mariboru.

»To je edina znanstvena konferenca, na kateri se medsebojno poslušamo naravoslovci, družboslovci in humanisti,« je Dnevniku razložil Slavinec, »zato je zaželeno, da so predavanja razumljiva tudi nestrokovnjakom, kar pa ne zmanjšuje odličnosti predstavljenih znanstvenih dosežkov, nasprotno. Težje je nekaj znanstvenega razložiti na nestrokovnjaku razumljiv način.« Akademija je v hierarhiji znanstvenih institucij vrhovna znanstvena institucija posebnega statusa, pomena in ugleda. Ima posebno mesto in vlogo v znanstveni diplomaciji. »Izhajali smo iz drugega poslanstva,« poljudnost PAZU zagovarja Slavinec. »V lokalnem okolju povezujemo raziskovalce, ki večinoma delujejo zunaj Pomurja, in njihovo znanstvenoraziskovalno odličnost pripeljemo v domači kraj.«

Poljudna znanstvena konferenca
z akademskim plesom

Je običajno, da so predavanja na znanstvenih konferencah poljudna? »Ne,« odgovarja Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo. »Omenjeno navodilo, izrecno pozivanje k 'poljudnosti', nikakor ni običajno za znanstveno konferenco in mislim, da je tudi napačno – sam prvič vidim kaj takega. To je enako kot pri člankih v strokovnih revijah: značilnost člankov, klasificiranih za 'poljudne', je prav v tem, da niso znanstveni. Znanstveni nastop ne more biti poljuden, gre za različne stile izvedbe.«

Navodilo akademije bi bilo mogoče dobronamerno razumeti v smislu didaktičnega načela, da naj bo predavanje razumljivo tudi tistim, ki o predavani vsebini vedo najmanj. »Vendar to ni 'poljudnost' znanstvene vsebine v smislu, da naj ne bo več znanstvena, pač pa zgolj napotek, da znanstvena dognanja, o katerih poročaš, še bolj obširno pojasniš, da jih lahko razumejo tudi tisti, ki ne poznajo konteksta. A tega ne gre mešati s poljudnostjo,« poudarja docent Dragoš.

»Dogodek z nekajminutnimi poljudnimi prispevki bolj kot na znanstveno konferenco spominja na regionalno družabno srečanje pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike,« ugotavlja Jana Javornik, nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo. Iz vabila sklepa, da PAZU pod znamko znanosti organizira državno sponzoriran dogodek s ščepcem protokola – in pri tem jim ne gre očitati protokolarne nespretnosti. Znanstvena konferenca namreč vključuje tudi slavnostno večerjo in akademski ples. »Ne vem sicer, kaj 'akademski ples' je, a tudi na podelitvi Nobelovih nagrad imajo zgolj banket,« komentira znanstvenica z Univerze v Leedsu.

Blefiranje v duhu
Slavinčevega društva

»Če na znanstveni konferenci potekajo poljudna predavanja, to ne more biti znanstvena konferenca, temveč družabni dogodek, na katerem se bodo predstavile članice in člani društva iz vseh mogočih disciplin,« je prepričan Gorazd Kovačič z oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. Vsebina vabila ga zategadelj ne preseneča. »Blefiranje znanstvenosti in akademskosti je v skladu z delovanjem tega društva iz Pomurja. To ni nič novega. Problem je, da mu je uspelo naplahtati državni zbor, ki je verificiral te pretenzije.«

Spomnimo: Mitja Slavinec, predsednik PAZU, je bil do nastopa vlade Roberta Goloba ključni državni sekretar ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Marca letos je državni zbor s 43 glasovi za in 11 proti sprejel zakon, ki je PAZU preoblikoval v subjekt javnega prava.

Kako minister za izobraževanje Igor Papič komentira okoliščino, da bodo na novembrski dvodnevni znanstveni konferenci potekala poljudna predavanja? »MIZŠ podpira prenos znanja z znanstvenih institucij na širšo populacijo, morajo pa znanstvene institucije glede na dogodek oziroma razmere oceniti, kdaj je primeren poljuden pristop in kdaj strogo znanstven,« je Dnevniku odgovorilo ministrstvo.