Aktualna koalicija je v koalicijsko pogodbo zapisala tudi, da je njen namen »posodobiti instrument odvzema premoženja nezakonitega izvora v smeri večje učinkovitosti«. Kljub temu pa predlog novele precej neučinkovitega zakona o premoženju nezakonitega izvora (več v okvirju spodaj, op.p.), ki ga je vlada potrdila danes, ne znižuje praga, pri katerem lahko tožilstvo odredi finančno preiskavo.
Po zakonu se finančna preiskava zdaj začne, če tožilstvo v predkazenskem ali kazenskem postopku posumi, da osumljeni oziroma obtoženi razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, katerega vrednost presega 50.000 evrov. V praksi se je pokazalo, da gre za dokaj visok prag (tudi v primerjavi z drugimi državami, ki imajo bistveno višji BDP), zato so na pravosodnem ministrstvu predlagali, da bi ga znižali na 10.000 evrov. Tako je bilo tudi zapisano v septembrski različici predloga novele.
Nasprotovanje tudi znotraj vlade
Toda takšnemu drastičnemu znižanju so nazadnje nasprotovali celo na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer so se zbali, da bi znižanje praga vodilo do (pre)več preiskav. »Prag mora biti določen tako, da omogoča učinkovito zasledovanje cilja zakona, hkrati pa ostaja realen z vidika uspešnosti postopkov odvzema premoženja,« so pojasnili na vrhovnem tožilstvu, kjer so se zavzemali, da bi se prag spustil le na 30.000 evrov.
Tudi kompromisni predlog pa je nazadnje propadel, po naših neuradnih informacijah predvsem zaradi ostrega nasprotovanja finančne uprave in finančnega ministrstva. »Učinkovitost odvzema premoženja se odraža predvsem v višini pobranega premoženja in hitrosti izvedenih postopkov, nikakor pa ne v kopičenju števila postopkov, čemur se sledi z nižanjem praga za začetek postopka po Zopni,« argumente Fursa povzema aktualni predlog novele. Na Fursu so se zbali tudi, da bi nižanje praga »lahko vodilo do nesorazmerne porabe virov za manjše primere, kar bi bilo vprašljivo z vidika celovite kriminalitetne politike«. Podobno stališče naj bi imeli tudi na vrhu finančnega ministrstva, ki se ga ni dalo omehčati niti za znižanje praga na 30.000 evrov. Po naših informacijah naj bi bil v medresorskem usklajevanju glavni argument ministrstva, ki ga vodi Klemen Boštjančič, da nižji prag pomeni več finančnih preiskav, kar bi pomenilo nove stroške in potrebo po novih zaposlitvah.
Po novem bo mogoč nadomestni odvzem
Pravosodna ministrica Andreja Katič je po seji vlade potrdila, da nižanja praga za začetek finančne preiskave v medresorskem usklajevanju niso mogli doseči, vendar nad to idejo še ni obupala. Verjame namreč, »da bo to še predmet poglobljene razprave v državnem zboru«.
Predlog novele sicer prinaša nekatere novosti, ki naj bi omogočile bolj učinkoviti odvzem premoženja nezakonitega izvora. Med njimi je možnost podaljšanja finančne preiskave s šestih mesecev na eno leto, z enega na šest mesecev pa se podaljšuje tudi rok za vložitev tožbe po končani preiskavi.
Pomembna novost je tudi tako imenovana možnost nadomestnega odvzema, ki rešuje situacije, ko osumljeni oziroma obtoženi nezakonito premoženje vmes že zapravi, skrije, ali pa zaradi obstoječih dolgov nanj v vrsti čakajo upniki, banke... Sodišča so namreč na podlagi aktualnega Zopnija ocenjevala, da ne ponuja ustrezne zakonske podlage, da bi tožencu odvzeli premoženje, ki ga ob vložitvi tožbe nima več. Po novem pa se bo lahko država tudi pozneje »usedla« na premoženje osumljencev in obtožencev.
