Potem ko so po dolgotrajnih pogajanjih v začetku tedna uskladili skoraj vse člene novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja včeraj dogovorjeno še formalno potrdili s podpisom izjave o stopnji usklajenosti zakonskega predloga. Izjavo je podpisala večina oziroma 30 od 46 reprezentativnih sindikatov, tudi policijski, ni pa med podpisniki sindikata zdravnikov Fides. Izjava bo del zakonskega predloga, ki ga bo vlada po potrditvi predvidoma jutri poslala v državni zbor, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem prihodnje leto. Pogajalci so dobili zagotovilo koalicije, da v zakon ne bo posegala z različnimi dopolnili.
Gre za prvi, a zelo pomemben korak k največji prenovi plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Toda za dokončen odgovor, kakšna bo plača posameznega javnega uslužbenca v novem letu, je vendarle še nekoliko prezgodaj. Predlog novega zakona je namreč le ogrodje bodočega plačnega sistema.
Kolikšno plačo bo posamezni javni uslužbenec po novem prejemal, bo natančno jasno šele, ko bodo zaključena tudi stebrna poganja in sklenjene kolektivne pogodbe – tako krovna kot dejavnosti in poklicev. Rok za podpis je 8. november. Na teh pogajanjih bodo določene uvrstitve posameznih delovnih mest na novo plačno lestvico, kar je za javne uslužbence bistveno, zato je tabela, ki jo objavljamo, zgolj okvirna in izhaja iz plačnih razredov, v katere so trenutno uvrščena posamezna delovna mesta, kar pa se lahko tudi spremeni.
Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1:7
Bo pa že z novim letom uveljavljena nova plačna lestvica, ki je del predloga novega zakona. Ključna sprememba je, da bo najnižja osnovna plača po novem na ravni minimalne (letos znaša 1254 evrov bruto), razmerje med najnižjo in najvišjo pa bo ena proti sedem. Najvišji razred bo po novem 67. z bruto osnovno plačo 8821 evrov, ki jo bodo prejemali predsednik republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora. Plača se jim bo torej dvignila za 45 odstotkov. V najvišji plačni razred bosta uvrščena tudi predsednik vrhovnega sodišča in predsednik ustavnega sodišča.
Razlika med plačnimi razredi bo tri namesto štiri odstotke. Zvišanje bo postopno, predvidoma v šestih obrokih, dvakrat letno, in sicer v 12- oziroma 15-odstotnih deležih. Začelo se bo s 1. januarjem 2025 in zaključilo 1. januarja 2028. Razlog za postopnost je vzdržnost sistema javnih financ. Tisti, ki bodo deležni manjših dvigov, bodo celotnega dviga plače sicer deležni pred letom 2028.
Neto učinek pri najslabše plačanih majhen
Prevedba bo najhitrejši učinek prinesla tistim, ki so uvrščeni do 25. razreda. A vsaj pri tistih, ki so bili do zdaj uvrščeni od prvega do 14. plačnega razreda, ki bodo po novem prvi z osnovno plačo na ravni minimalne, bo učinek bolj kot ne na papirju zaradi že zdajšnjih doplačil do minimalne plače.
»Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci, hkrati plačna reforma tudi zagotavlja, da nihče več ne bo imel plače, nižje od minimalne,« je poudaril tudi finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da bo novi sistem pomagal pri konkurenčnem boju za kadre v javnem sektorju.
Nekdo, ki ima danes osnovno plačo na ravni povprečne plače in je uvrščen v 42. plačni razred, pa bo imel po novem približno 100 evrov višjo plačo.
Zakon predvideva usklajevanje plač z inflacijo, in sicer z letom 2026, a le, če bo ta višja od 1,8 odstotka in le za razliko med dejansko inflacijo v predhodnem letu in 1,8 odstotka. Leta 2027 bo meja, da bi se plače delno uskladile z inflacijo, pri 1,6 odstotka, v letu 2028 pa en odstotek. Šele po letu 2028 se bodo plače začele dejansko usklajevati z inflacijo.
Funkcionarji so si visoke dvige izpogajali ločeno
Razred zase pa bodo očitno funkcionarji. Kot izhaja iz priloge o uvrstitvi funkcij v plačne razrede, ki smo jo neuradno pridobili in je sicer del sistemskega plačnega zakona, bodo funkcionarji s prevedbo v nove plačne razrede do leta 2028 prejeli od 20 pa vse do 70 odstotkov višje plače. Najbolj se bodo dvignile županom, pravosodnim funkcionarjem, za kar 76 odstotkov pa bo višja plača predsednika komisije za preprečevanje korupcije. Plače ministrov bodo višje od 37 do 40 odstotkov, plače poslancev pa od 44 do 50 odstotkov.
O funkcionarskih plačah se vlada ni pogajala s sindikati javnega sektorja, temveč neposredno s funkcionarji oziroma institucijami, ki jih ti vodijo. Po napovedih ministra Boštjančiča bodo za vladne funkcionarje predlagali, da se plače ne usklajujejo do naslednjega mandata.
Katere so še druge novosti?
Novi zakon prinaša počasnejša napredovanja. Po novem bodo javni uslužbenci, ko bodo začeli delati, napredovali na dve leti, sredi kariere na tri leta in ob koncu na štiri leta, vsakič le po en plačni razred. Za dva plačna razreda bo mogoče napredovati le izjemoma.
Regres za dopust bo prihodnji dve leti izplačan marca s februarsko plačo in bo za pet oziroma deset odstotkov višji od minimalne plače.
Javni uslužbenci bodo dodatnih pet dni dopusta prejeli v letu, ko bodo dopolnili 55 let, in ne več pri 50 letih.
Edini člen, ki ostaja neusklajen, zadeva najbolje plačane javne uslužbence, ki so po veljavni zakonodaji ostali brez dela napredovanj.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štukelj je podpis izjave pospremil z izjavo, da v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, temveč zgolj do relativno splošnega zvišanja plač.
