V Iranu, kjer je 19. maja v nesreči s helikopterjem umrl predsednik Ebrahim Raisi, danes potekajo izredne predsedniške volitve. Na njih kandidirajo trije režimski konservativci in en opozicijski reformist, potem ko sta v zadnjem trenutku v sredo in četrtek dva konservativca odstopila, da ne bi preveč razbijali glasov tabora. Že pred tem je veliko selekcijo naredil svet varuhov, ki je od osemdesetih prijavljenih kandidatov samo tem šestim dal zeleno luč.
Volitve bi lahko bile zelo pomembne, ker ima možnosti za zmago tudi 69-letni napredni kandidat reformističnega tabora Masud Pezeškian, dolgoletni poslanec in v letih 2001–2005 minister za zdravje v vladi reformističnega predsednika Mohameda Hatamija. Tudi zaradi odločnega nasprotovanja korupciji predstavlja grožnjo za vladajočo kasto. »Sem konservativec v svojem življenjskem slogu, a v politiki sem za reforme,« je nedavno dejal na štiriurnem televizijskem soočenju kandidatov, v katerem se je zavzel zlasti za svobodo izražanja na univerzah in spletu ter za pogajanja z ZDA.
Oster boj vodilnih konservativcev
Poleg Pezeškiana, ki je tudi ugleden srčni kirurg, sta favorita za zmago še 58-letni nekdanji trdi pogajalec z Zahodom glede iranskega jedrskega programa Saed Džalili in pa 62-letni predsednik parlamenta Mohamad Bagher Galibaf. Ta konservativca se ne gledata postrani in ostro tekmujeta med seboj. Nekdanji minister za pravosodje, 64-letni Mostafa Purmohadi, pa edini od četverice nima možnosti za uvrstitev v drugi krog 5. julija, v katerem se bosta pomerila prva dva. Malo pa je možnosti, da bi že v prvem krogu nekdo postal predsednik z več kot polovico glasov.
Upanje, da bo zmagal Pezeškian, je v opoziciji toliko večje, ker ga odločno podpira Džavad Zarif, zunanji minister v letih 2013–2021. Tudi on zagovarja dialog z Zahodom, iransko odpiranje svetu in zmanjševanje napetosti na Bližnjem vzhodu, zato je kritičen do pokojnega Raisija. Glede stališča konservativcev, da Iran ne sme pustiti, da ga Zahod poniža, se je Zarif na televiziji vprašal: »Ali je res dobro kričati visokoleteča gesla in ob tem prazniti ljudem denarnice?«
A Irancem se tudi v letih 2013–2021, ko je bil predsednik zmerni Hasan Rohani, ni izboljšalo življenje in tudi zato reformisti težko zmagajo na volitvah. Za Pezeškiana je problem tudi v tem, da mnogi, zlasti mladi, menijo, da z volitvami ni mogoče reformirati države in družbe. Del reformistov, zlasti tisti, ki so zaprti, v tem smislu poziva k bojkotu volitev.
Velike spremembe malo verjetne
Tudi če bi zmagal Pezeškian, bo v resnici težko spremenil razmere v Iranu, situacijo na Bližnjem vzhodu in iransko podpiranje Rusije v vojni proti Ukrajini. Predvsem zato, ker ima ultrakonservativni vrhovni vodja 80-letni Ali Hamenej, ki mu je Pezeškian na deklarativni ravni lojalen, vedno zadnjo besedo. Poleg tega so v parlamentu predvsem konservativci, ker je svet varuhov ustave, ki je povsem pod nadzorom Hameneja, onemogočil kandidiranje reformistov za poslance.
Zadnje predsedniške volitve leta 2021 so bile manj demokratične od tistih leta 2017 in od sedanjih. Pred tremi leti je namreč zmagal Raisi, Hamenejev varovanec in kandidat najbolj konservativnega dela iranskega režima, in to samo zato, ker svet varuhov ustave ni dovolil, da bi kandidiral kakšen ugleden reformist ali zmernež. Raisi je dobil 62 odstotkov oziroma 18 milijonov glasov. A volilna udeležba je bila komaj 48-odstotna ob skoraj štirih milijonih neveljavnih glasovnic. Leta 2017, ko je zmagal zmerni Hasan Rohani, je bila udeležba 73-odstotna.
Zdaj so »varuhi« dovolili kandidiranje Pezeškiana, ker se je režim ustrašil širitve protestov, do katerih je prišlo po Raisijevi smrti z zahtevo opozicije, da ima svojega kandidata. Tako se tudi poskuša privabiti več Irancev na volišča, s čimer se zagotovi legitimnost režima. Obenem je za vladajočo kasto pomembno, da ima svoje ljudi na pomembnih položajih in nadzor nad dogajanjem v državi.
