Vozila na električni pogon naj bi bila dolgoročno vzdržna alternativa vozilom z notranjim izgorevanjem in naj bi omogočala zeleni prehod v brezogljično družbo. Uporabniki električnih avtomobilov danes naletijo na številne nepričakovane ovire. Denimo na dopustu pri prevozu z grškim trajektom.

Drugačno obravnavo električnih avtomobilov je aprila uzakonilo grško ministrstvo za pomorski promet in otoško politiko. Z uredbo je določilo posebne pogoje, pod katerimi lahko električni avtomobil ali vozilo s priključnim hibridnim pogonom zapelje na trajekt. In sicer sme imeti baterijo največ 40-odstotno napolnjeno. Uredba naj bi zmanjšala tveganje hujšega požara na ladji.

Velike grške ladjarske družbe, kot so Anek Lines, Minoan Lines in Superfast Ferries, so že sporočile, da bodo preverjale, ali raven napolnjenosti baterije električnih avtomobilov presega 40 odstotkov njene skupne zmogljivosti.

Norveški ladjar uvedel
splošno prepoved

Grki niso evropska posebnost. Norveška ladjarska družba Havila Kystruten je lani uveljavila še bolj rigorozen ukrep. Iz varnostnih razlogov je uvedla splošno prepoved prevoza vozil na električni, hibridni in vodikov pogon. Vžig električnega vozila bi terjal zelo zahtevno reševalno akcijo, za katero posadka ni usposobljena, je svojo odločitev utemeljil ladjar. Povod prepovedi naj bi bil požar in potop tovorne ladje Felicity Ace v začetku leta 2022. Ladja je prevažala na tisoče luksuznih avtomobilov, tudi električnih.

Nemški avtomobilski klub ADAC je v zvezi z grško omejitvijo opozoril, da je tveganje resnejšega požara res večje s popolnoma napolnjeno baterijo kot z manj napolnjeno. A to ne pomeni, da je splošna nevarnost vžiga večja, če je baterija popolnoma napolnjena. Tudi verjetnost požara vozila z motorjem na notranje izgorevanje ne narašča sorazmerno z napolnjenostjo rezervoarja. »Načeloma seveda nikoli ni mogoče popolnoma izključiti, da pride do samovžiga zaradi okvare, vendar to velja za vse vrste pogona,« je poudaril nemški ADAC.

Gašenje električnega
vozila je velik izziv

Statistično gledano je verjetnost požara pri avtomobilih z motorjem z notranjim izgorevanjem bistveno večja kot pri električnih. A dejstvo je tudi, da je gašenje električnega vozila velik izziv celo za profesionalne gasilce, kaj šele za ladijsko posadko, ki s takšnimi požari nima izkušenj. Na trajektih tveganje dodatno poveča bližina velikega števila avtomobilov, poleg tega večina ladij nima ustrezne opreme za učinkovito gašenje električnih avtomobilov.

Scenarija požara električnega avtomobila in avtomobila z notranjim izgorevanjem se bistveno razlikujeta. »Gašenje električnega vozila je zahtevnejše predvsem zaradi baterijskega sklopa, ki je vedno zelo nepredvidljiv. Nikoli ne veš, ali bo prišlo do vžiga in kako se bo obnašal v požaru. Veliko je odvisno tudi od tega, kako poln je. Če je do 30-odstotno napolnjen, je manjša verjetnost, da zagori,« je razložil Matej Kraner, vodja izmene v mariborski poklicni gasilski brigadi. Poleg tega dostop do baterije v začetni fazi gorenja pogosto onemogoča zaščitno ohišje pogonske baterije, litij-ionska baterija pa zaradi kemijske sestave lahko gori zelo dolgo. Če pride do tako imenovanega toplotnega pobega, pri katerem se posamezne baterijske celice med seboj vžgejo, se lahko temperature povzpnejo tudi do 1000 stopinj Celzija.

V Sloveniji po polžje v elektrificiran zeleni prehod

Požar je mogoče obvladovati zgolj z vztrajnim ohlajanjem gorečega vozila z velikimi količinami vode. Medtem ko je mogoče goreče bencinsko ali dizelsko vozilo pogasiti s 1600 do 2000 litri vode, požar električnega avtomobila pogosto zahteva do 11.000 litrov – predvsem za hlajenje goreče baterije. Najbolj učinkovita rešitev je v tej situaciji potopitev gorečega vozila, nekatere gasilske brigade v tujini imajo za to že posebne kovinske zabojnike. Mariborska ga (še) nima. V Sloveniji je malo uporabnikov električnih avtomobilov, ki bi jih utegnila doleteti grška ali norveška omejitev. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji lani registriranih okoli 12.700 električnih avtomobilov, to je komaj odstotek vseh. V skladu z veljavno državno strategijo bi moralo biti leta 2030 v Sloveniji registriranih 200.000 vozil na električni pogon. 

Priporočamo