Drugi je napredovanje vojske v regijah Zaporižija in Herson. Prav v ponedeljek so v Moskvi javno (kar je nenavadno) povedali, da je predsednik Vladimir Putin poveljniku ruske vojske generalu Valeriju Gerasimovu naročil, naj nadaljuje z operacijami za zavzetje mesta Zaporižija, ki je prestolnica istoimenske regije.
Tretji ruski cilj v letu 2026 je vdor v dele regije Dnipropetrovsk, je dejal Budanov v pogovoru za nacionalno televizijo, četrti pa razširitev tamponskega območja ob meji z Ukrajino.
»To so njihovi glavni cilji za leto 2026. Bistvena pa sta Donbas in regija Zaporižija,« je dejal Budanov, ki je tudi ocenil, da je februar verjetno najugodnejši mesec za morebitno končanje vojne zaradi več dejavnikov, med njimi toplejšega vremena, s tem povezanih vojaških premislekov in tako naprej.
Mobilizirali bodo 409.000 vojakov
Budanov je dodal, da ima Rusija v letu 2026 cilj mobilizirati 409.000 vojakov, kar je šest tisoč več kot letos. Letošnji cilj je sicer dosegla v začetku decembra, je dejal in ocenil, da so glavni razlog za to znatne finančne spodbude za nove vojake, predvsem nagrada ob začetku služenja.
Obenem je priznal težave ukrajinske vojske z rekrutiranjem. To je pripisal pozornosti, ki jo dobijo zlorabe in škandali z vpoklicem oziroma izogibanjem vpoklicu, čeprav po njegovem predstavljajo samo majhen delež primerov, ter ruskim dezinformacijam na spletu.
Budanov je kot katastrofalno ocenil stanje ruskega proračuna. Po njegovi oceni gre 46 odstotkov sredstev za vojsko in varnost, zato ostane zelo malo manevrskega prostora za vse ostale potrebe. Dodal pa je, da ekonomski pritisk ne bo imel hitrega učinka na izvajanje bojnih operacij.
Budanov meni, da bo nova globalna ureditev, ki očitno nastaja, v veliki meri odvisna od razpleta vojne v Ukrajini. Budanov je sicer že prej ocenjeval, da bi Rusija lahko napadla Evropo leta 2027, pri čemer je izpostavljal baltske države.
Petnajstletne varnostne garancije ZDA Ukrajini
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je po nedeljskih pogovorih na Floridi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom podrobneje opisal zadnja pogajanja o mirovnem načrtu. Glede varnostnih jamstev Združenih držav Ukrajini je dejal, da so po novem predvidena za obdobje 15 let, medtem ko je sam Trumpu dejal, da si želi, da bi veljala do 50 let. Je pa Trump po njegovem potrdil, da bodo ameriška varnostna jamstva »zelo trdna«.
»V dokumentu je zapisano, da varnostna jamstva veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja. O tem sem govoril s predsednikom, rekel sem mu, da vojna divja že skoraj petnajst let in da si resnično želimo časovno daljša jamstva,« je dejal Zelenski. Mislil je na to, da so se spopadi v Donbasu med ukrajinsko vojsko in uporniki s podporo Rusije začeli aprila 2014. »Dejal sem mu, da si resnično želimo premislek o 30, 40, 50 letnih jamstvih in da bi bila to potem zares zgodovinska odločitev predsednika Trumpa. Predsednik je rekel, da bo o tem premislil,« je rekel Zelenski.
Zelenski pričakuje, da bodo jamstva začela veljati v trenutku, ko bo mirovni dogovor podpisan, ter da bo v okviru teh jamstev določen tudi način nadzora spoštovanja prekinitve ognja. Po besedah ukrajinskega predsednika bi resnična varnostna jamstva predstavljale zahodne enote na ukrajinskih tleh.
Zelenski je dejal, da bi potrebovali najmanj šestdeset dnevno prekinitev ognja za izvedbo referenduma, na katerem bi se Ukrajinci odločali o mirovnem načrtu, čigar podpisnice bi bile Ukrajina, Rusija, ZDA in Evropa. To je v nasprotju s stališči Rusije, ki ne pristaja na prekinitev ognja, dokler mirovni dogovor ni podpisan.
Sporazum ima trenutno 20 točk, najbolj sporni pa ostajata usoda Donbasa, kjer Rusija zase zahteva vse ozemlje, tudi tisto, ki je pod nadzorom Ukrajine, in usoda največje evropske jedrske elektrarne Zaporožje. Glede Donbasa je Zelenski dejal, da je še vedno ena od idej vzpostavitev svobodnega ekonomskega območja na ozemlju, s katerega bi se umaknila vojska, da pa ni drugih novih podrobnosti in da morajo o tem »govoriti z ukrajinskim narodom«. Trump je v nedeljo dejal, da bo v nekaj tednih jasno, ali so pogajanja uspela.
V Kremlju so v ponedeljek dejali, da se jim zdi neprimerno javno razpravljati o svobodni ekonomski coni, da pa pričakujejo umik ukrajinskih enot iz Donbasa, kjer nadzorujejo približno deset odstotkov ozemlja. Dodali so, da je potrebno imeti pred očmi Trumpove besede, da Ukrajina izgublja ozemlje in da ga lahko izgubi še več. Rusija je pred tem sporočila, da je v Donbasu zavzela vas Dibrova, česar v Ukrajini sprva niso komentirali.
Kremelj je dejal, da kmalu pričakujejo nov telefonski pogovor Putina in Trumpa, ki sta dolgo govorila že pred nedeljskim srečanjem Trumpa z Zelenskim. Rusija se tudi strinja z oceno Trumpa, da je mirovni dogovor zdaj bližje.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je za začetek januarja napovedal srečanje zaveznikov Ukrajine v koaliciji voljnih, na katerem bodo države povedale, kaj konkretno bodo prispevale v podporo Ukrajini in mirovnemu načrtu. »Dosegli smo napredek v pogovorih o varnostnih jamstvih, ki bodo osrednjega pomena za graditev pravičnega in trajnega miru. V začetku januarja se bomo v Parizu srečale države koalicije voljnih in dokončno dorekle, kakšen bo konkreten prispevek vsake,« je zapisal Macron.
