Decembra 2006 so v bližini bungalova v Noidi, predmestju indijskega Delhija, našli razkosana trupla 19 umorjenih žensk in otrok. Nekatere od žrtev naj bi bile posiljene. Potem ko so v bližini njegovega doma našli človeške ostanke, so aretirali poslovneža Moninderja Singha Pandherja in služabnika Surinderja Kolija. Zaradi umorov in posilstva so ju obsodili na smrtno kazen, a je niso nikoli izvršili.
So jima podtaknili?
Poslovneža so zaradi pomanjkanja dokazov iz zapora izpustili leta 2023, njegovega slugo pa pred dvema tednoma. Koli se je namreč pritožil na vrhovno sodišče, da so ga med zaslišanjem mučili in da je priznanje, v katerem je omenil tudi nekrofilijo in kanibalizem, lažno. Njegov zagovornik Jug Mohit Čaudhri je že leta opozarjal, da so bili podtaknjeni oziroma izmišljeni tudi vsi drugi dokazi, ki naj bi dokazovali njegovo krivdo.
»Da bi zaščitili mogočneža, so zločin podtaknili temu siromaku. Vse je bilo lažno. Vedeli so, kdo je pravi krivec, a so se spravili na nedolžnega človeka,« je bil jasen odvetnik. Vrhovni sodniki so policijo in preiskovalce okrcali zaradi pomanjkljive in nemarne preiskave, zaradi katere pa pravega storilca niso nikoli našli.
Kdo jih je ubil?
Gre za enega najhujših zločinov v zgodovini Indije, poimenovanega »hiša groze«, ki se je z izpustitvijo še drugega obsojenca znova znašel v medijih. »Če sta nedolžna, zakaj sta bila potem 18 let v zaporu?« se je po odločitvi sodišča za britanski BBC s solzami v očeh vprašala Sunita Kanaujia, katere desetletna hči Džjoti je izginila leta 2005. Njen mož Džhabu Lal Kanaujia je bil eden ključnih za razrešitev primera, zdaj pa je iz samega obupa zažgal vso dokumentacijo o primeru, ki jo je skrbno zbiral vsa ta leta. »Če jih nista ubila onadva, kdo jih potem je? In kaj se je zgodilo z našimi otroki?« je dejal za BBC in pristavil, da ga je odločitev sodišča zlomila. Tistega mrzlega decembrskega dne leta 2006 je bil eden od skupine, ki so iz kanalizacije odkopavali lobanje, kosti in kose trupel. Povedal je, da je bilo žrtev mnogo več kot 19, za kolikor so dvojici sodili.
Niso jih iskali, ker so bili revni
Starši in drugi sorodniki žrtev so bili do dela policije kritični že pred skoraj dvema desetletjema. Ti naj bi namreč kar dve leti ignorirali prijave o izginotjih njihovih otrok. Zganili se niso, ker je šlo za otroke iz revnih družin. Ko so odkrili prve človeške ostanke, so lokalni prebivalci napadli policijsko postajo. Več policistov so kasneje suspendirali, dva šefa premestili. Primer je pokazal tudi na razklanost indijske družbe, saj so žrtve prihajale iz najrevnejšega okolja, zločini pa so se odvili v bogatem predelu.
Preiskovalcem so očitali, da so se nemudoma osredotočili le na tista dva osumljenca, preostalih sledi pa niso preiskovali. Med drugim tudi ne možnosti, da so žrtve pobijali zaradi trgovine z organi. V poročilih so namreč zapisali, da so bila trupla razrezana s kirurško natančnostjo.
Mnogi starši so po novem razočaranju le še bolj odločeni, da bodo odkrili resnico. Med njimi je tudi Papu Lal, ki je spregovoril za BBC. Njegova osemletna hči Račna je izginila aprila 2006, policisti pa so mu navrgli, da je verjetno pobegnila z ljubimcem. »Če bi jo začeli pravi čas iskati, bi jo lahko rešili,« je komentiral njihovo delo.
»Morajo ugotoviti, kdo je ubil naše otroke,« je odločen. Upa na pomoč politike, predstavniki dobrodelnih organizacij, ki so družinam žrtev pomagali že doslej, pa niso najbolj optimistični. Še posebno zato, ker so odločitev o primeru sprejeli na vrhovnem sodišču.
