Družina ameriške profesionalne košarkarice Brittney Griner je bila 8. decembra 2022 vzhičena. Avgusta so jo v Rusiji obsodili na devet let zapora, ker so pri njej našli marihuano, zdaj pa je predsednik Joe Biden sporočil, da je na letalu domov. ZDA so v zameno za njeno izpustitev v Rusijo poslale obsojenega zloglasnega trgovca z orožjem Viktorja Bouta, »trgovca s smrtjo«, ki so ga prijeli leta 2008. Toda v Beli hiši je ob izpustitvi Grinerjeve ostalo nekaj grenkega priokusa. Administracija si je zelo prizadevala, da bi domov pripeljala tudi bivšega marinca Paula Whelana, ki so ga v Rusiji leta 2020 obsodili na šestnajst let zapora zaradi vohunjenja, a jih to ni uspelo.

Po izmenjavi Bouta pa ZDA v rokah več niso imele zapornika takšnega kalibra, da bi z njim Rusijo prepričale v izpustitev Whelana. Iz razmišljanja, kako to doseči, pa se je postopoma, v roku dvajsetih mesecev, razvila največja izmenjava vohunov in drugih oseb med Rusijo in zahodnimi državami od konca hladne vojne. Na podlagi poročanja CNN, Washington Posta, The New York Timesa in BBC, ki se pri poročanju sklicujejo na vire v ameriški vladi, je nastala kronologija dogodkov, ki so dobili piko na i v četrtek z izmenjavo 26 oseb na letališču v Ankari. Poleg ZDA je osrednjo vlogo odigrala Nemčija, pomembno pa tudi Slovenija. Glavna nagrada za Rusijo pa je bil v Nemčiji obsojeni Vadim Krasikov.

5. december 2022: Slovenija po namigu tuje obveščevalne službe in daljšem opazovanju v Črnučah v Ljubljani aretira ruska vohuna Artjoma Viktoroviča Duklceva in Ano Valerevno Dulcevo. Njuna otroka pristojni pošljejo v rejništvo. ZDA računajo, da bi se z Rusijo morda lahko dogovorile, da v zameno zanju izpusti Whelana.

Januar 2023: Predstavniki ameriških obveščevalnih služb se sestanejo z ruskimi na ozemlju tretje države in ponudijo izmenjavo v Sloveniji aretiranih vohunov za Whelana. Rusija to zavrne in potem še enkrat v pogovoru z direktorjem Cie Williamom Burnsom. Vendar Moskva nakaže, da je dogovor mogoč, če ji ponudijo več.

29. marec: Rusija aretira dopisnika Wall Street Journala Evana Gershkovicha s trditvijo, da je vohun. ZDA začnejo razmišljati, pri katerih zavezniških državah bi lahko še našle osebe za izmenjavo. Jasno postane, da si Rusija želi vrniti domov predvsem Vadima Krasikova, domnevnega profesionalnega morilca tajne službe, ki je bil v Nemčiji obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora čečenskega poveljnika in domnevnega ovaduha v parku v Berlinu sredi belega dne. »Putin je imel v glavi samo Krasikova,« je dejal neimenovani predstavnik Rusije. Toda izpustitev Krasikova bi bila za nemškega kanclerja Olafa Scholza težko sprejemljiva, tudi zaradi odmevnosti primera doma.

April: Med ameriškimi predstavniki vse bolj zori ideja, da bi v zameno za Krasikova predlagali tudi rusko izpustitev zaprtega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Na ta način bi Berlin in nemško javnost lahko prepričali, da gre za višji, moralni vzgib. Ameriški zunanji minister Antony Blinken o tem vpraša kolegico Annaleno Baerbock, ki pa je skeptična in izrazi pomislek, da bi se morda Navalni spet vrnil v Rusijo, kamor je iz Nemčije enkrat že odšel, čeprav je vedel, da ga čaka aretacija.

November: ZDA predlagajo Rusiji zamenjavo štirih vohunov - dveh aretiranih v Sloveniji ter po enega na Poljskem in Norveškem za Whelana in Gershkovicha. Rusija to zavrne. Jasno je, da hoče predvsem Krasikova.

November: glavni ameriški pogajalec za izpustitev talcev Roger Carstens se v Tel Avivu sreča z ruskim oligarhom Romanom Abramovičem, ki je blizu Putinu, in ga vpraša, ali bi bil ruski predsednik pripravljen zamenjati Navalnega za Krasikova. Čez teden dni Abramovič pokliče nazaj z novico, da je odgovor, na njegovo presenečenje, pozitiven.

16. januar 2024: Ameriški predsednik Joe Biden v telefonskem pogovoru prepričuje Scholza v izmenjavo. Enako potem še 9. februarja, ko ga predvsem zaradi tega vprašanja gosti v Beli hiši. Scholz na koncu izjavi: »Za vas bom to storil.« ZDA začnejo z Nemčijo usklajevati seznam imen, ki bi jih lahko še vključili v izmenjavo.

16. februar 2024: Navalni umre v ruskem zaporu na severu države. Njegova vdova obtoži Putina, da ga je dal ubiti, da ne bi bil del izmenjave, o kateri se takrat javno ni vedelo nič.

16. februar: Novica o smrti Navalnega prileti sredi münchenske varnostne konference, kjer ZDA zastopa podpredsednica Kamala Harris. Na konferenci prosi Scholza, naj vseeno zamenja Krasikova, a v Berlinu se za nekaj časa za idejo ohladijo. Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan začne sestavljati seznam imen, ki bi bila sprejemljiva za Nemčijo namesto Navalnega. Nanj med drugimi uvrsti tudi v Rusiji obsojenega aktivista in Navalnijevega sodelavca Vladimirja Kara-Murzo.

16. februar: Harrisova na konferenci prosi tudi za sestanek s slovenskim premierjem Robertom Golobom, na katerem se zavzame za vključitev obeh v Sloveniji aretiranih ruskih vohunov v morebitno izmenjavo, saj naj bi bila tudi visoko na spisku želja Kremlja.

Konec marca: Biden pošlje pismo Scholzu, v katerem oriše mogočo zamenjavo ter doda, da imajo ZDA obljubo drugih držav, tudi Slovenije, Norveške in Poljske, da bodo v izmenjavo vključile tam aretirane ruske vohune.

7. junij: Scholz pristane, da izpusti Krasikova, ker je v izmenjavo poleg drugih vključenih osem ruskih disidentov, med njimi Kara-Murza.

25. junij: Predstavniki Cie se v eni od bližnjevzhodnih prestolnic srečajo z ruskimi sogovorniki in ponudijo, da je v izmenjavo vključen tudi Krasikov, na drugi strani pa tudi Whelan in Gershkovich. Predlagajo tudi, da bi šlo za večjo izmenjavo.

začetek julija: Vodja ruske obveščevalne službe FSB Aleksander Bortnikov v pogovoru s šefom Cie Burnsom načeloma pristane na dogovor, a je bilo potrebno še dodelati podrobnosti. Nekaj dni kasneje se predstavniki obeh strani še enkrat sestanejo v Turčiji in sklenejo dogovor. V izmenjavo bo vključenih 26 oseb.

19. julij: Rusija obsodi Gershkovicka na 16 let zapora. Rusija namreč vztraja, da izmenja le osebe, ki jih je prej obsodila. Istega dne na sojenju, ki traja vsega dva dni, na šest in pol let zapora obsodijo ameriško-rusko novinarko Also Kurmaševo, ki je tudi vključena v izmenjavo. Aretirali so jo oktobra 2023.

21. julij: Biden tik pred tem, ko javnosti razodene odstop od svoje predsedniške kandidature, pokliče Goloba in ga pozove, naj stori vse, da bo izmenjava gladko stekla tudi s slovenske strani.

30. julij: beloruski predsednik Alekdander Lukašenko pomilosti na smrt obsojenega nemškega državljana Rica Kriegerja, obsojenega zaradi terorizma in sodelovanja z ukrajinsko tajno službo. Tudi on je na seznamu za izmenjavo.

31. julija: sodišče v Ljubljani sporoči, da sta ruska vohuna priznala krivdo in sta bila obsojena na zaporno kazen, enako času, ki sta ga prebila v priporu, ter na izgon iz Slovenije za pet let.

1. avgust: Izmenjava se zgodi na letališču v Ankari. Rusija zahodu izroči 16 oseb in sicer osem zapornikov, med njimi Gerskovicha in Whelana, ter osem disidentov. Zahod Rusiji izroči deset oseb, in sicer Krasikova, v Sloveniji aretirana vohuna in njuna otroka, tri v ZDA zaprte Ruse ter vohuna, aretirana na Norveškem in na Poljskem.

Nekateri ameriški državljani so še vedno zaprti v Rusiji. Verjetno najbolj znan je Mark Fogel, učitelj, ki so ga aretirali leta 2021, ker je imel pri sebi manjšo količino marihuane. Obsodili so ga na 14 let zapora. ZDA že delajo na tem, da ga pripeljejo domov.