»Slovesno prisegam, da bom zvesto izvrševal naloge položaja predsednika Združenih držav in po svojih najboljših močeh ohranjal, ščitil in branil ustavo Združenih držav.« Te besede, zapisane v ustavi, je včeraj pred vrhovnim sodnikom Johnom Robertsom izrekel Donald Trump in po tistem, ko je ZDA vodil v obdobju 2017–2021 kot 45. ameriški predsednik, začel še drugi mandat. Prisegel je z dvignjeno desnico in levico na dveh Svetih pismih. Ena Biblija je bila ista, na kateri je leta 1861 prisegel Abraham Lincoln, drugo je Trumpu podarila mati. Rahla zamuda v programu je preprečila idejo, da bi Trump prisegel natanko ob 11.47 in bi minutni kazalec simbolično kazal njegovo predsedniško število.
Napoved sijoče prihodnosti
V govoru, ki sledi prisegi, je Trump najprej obljubil sijočo prihodnost. »Zlata doba Amerike se začenja zdaj,« je rekel. Nato pa ni imel zadržkov do kritike odhajajočega predsednika Joeja Bidna, ki je v kongresni rotundi sedel tik za njim in s katerim sta se skupaj z odhajajočo prvo damo Jill Biden in prihajajočo Melanio Trump pred tem nekaj ur družila v skladu s tradicijo izkazovanja mirnega prenosa oblasti. Trump je dejal, da se z njegovim prevzemom vodenja države »končujejo štiri leta ameriškega zatona«. »Moja ponovna izvolitev mi daje mandat za popolno in vsestransko spreobrnitev ... izdajstev, ki so se dogajala, in za povrnitev vere, demokracije in, da, svobode ljudem,« je rekel Trump. Govoril je, da bo končal »zlorabo pravosodja«, ki da se je dogajala tudi s kazenskim pregonom proti njemu. Biden je večinoma mrko zrl predse ali proti tlom. Demokrati so nasploh redko zaploskali. Je pa Biden vstal in si ogrel dlani, ko je Trump govoril o doseženem premirju Hamasa in Izraela, za katero si je prizadevala Bidnova administracija, doseženo pa je bilo, ko se je v pogajanja vključil še Trumpov odposlanec.
Malo besed za Evropo
Pozorno so ga poslušali po vsem svetu. Zunanji politiki in tujini sicer ni namenil veliko besed, Evropi sploh ne. Je pa med drugim napovedal, da si bo Amerika »vzela nazaj« Panamski prekop, ki ga je nedavno umrli predsednik Jimmy Carter s pogodbo predal Panami. Trump je napačno trdil, da prekop upravlja Kitajska (korporacija iz Hongkonga upravlja pristanišči na atlantski in pacifiški strani). »Nismo ga dali Kitajski, dali smo ga Panami in vzeli ga bomo nazaj,« je rekel. Panama je njegove besede hitro zavrnila. Napovedal je tudi preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv ter najvišje ameriške gore nazaj v McKinley, potem ko ji je Barack Obama vrnil ime staroselcev Danali.
Skupna vožnja predsednikov, ki sta si kot pes in mačka
Trump je sončen, a polarno hladen dan, zaradi česar so prisego in slavnostne dogodke ob njej s stopnic pred Kapitolom preselili v notranjost stavbe, začel z udeležbo pri maši v cerkvi svetega Janeza. Nato sta se s soprogo Melanio odpravila v Belo hišo na čaj z Bidnom in njegovo soprogo Jill. Skupaj so se odpeljali do kongresa, kjer so ob začetku protokolarnega dela drug za drugim vstopali visoki gostje, med njimi nekdanji predsednik Bill Clinton s soprogo Hillary, ki jo je Trump premagal na volitvah leta 2016, George W. Bush s soprogo Lauro in Barack Obama brez soproge Michelle. Prišli so tudi člani široke Trumpove družine, v ospredju so sedeli voditelji demokratov in republikancev v obeh domovih kongresa. Ves čas je bila blizu Trumpa demokratska senatorka iz Minnesote slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki je sopredsedovala kongresnemu odboru za inavguracijo. V kratkem nagovoru je večkrat izpostavila trdnost ameriške demokracije in pomen medsebojnega nadzora in ravnotežja treh vej oblasti, kot bi hotela poudariti prisotne bojazni pred drugim mandatom Trumpa.
Ob prisotnosti povabljenih je najprej prisegel novi podpredsednik, 40-letni James David Vance, ki je bil pred tem senator iz Ohia.
O carinah še nič
Trump je v govoru nakazal svoje prve poteze, o katerih se je veliko ugibalo zadnje dni ob napovedi, da bo podpisal od sto do dvesto predsedniških ukazov ali priporočil. Po pričakovanjih se bo osredotočil na južno mejo. Dejal je, da tam razglaša izredne razmere, tako da lahko pošlje vojsko. Napovedal je, da bo pospešil deportacijo tistih, ki so zagrešili kazniva dejanja. Kot razkrivajo objavljeni dokumenti, vlada načrtuje racije v velikih mestih za lov nanje. Prvi naj bi bil na vrsti Chicago, a so po objavi dokumentov to spremenili.
Trump bo tudi uveljavil zakon iz leta 1798 za lov na tuje člane kriminalnih združb v ZDA. Pred prisego je napovedoval najobširnejši program izgona tujcev, ki so v ZDA nezakonito, v zgodovini države. Takšnih naj bi bilo enajst milijonov. In že takoj po prisegi je prenehala delovati aplikacija, preko katere so se migranti brez vizuma lahko vnaprej naročili za pogovor na meji. »Moja največja odgovornost v vlogi vrhovnega poveljnika je varovanje države pred grožnjami in invazijami, in natančno to bom storil,« je dejal.
Veliko je bilo ugibanj o uvedbi oziroma dvigu carin, kar je Trump napovedoval med kampanjo. V njegovem taboru so včeraj napovedali, da sprva tega ne bo storil, je pa vladnim agencijam ukazal preučiti trgovinske odnose s Kitajsko, Mehiko in Kanado.
Že prve tožbe
Trump je razglasil tudi izredne razmere v energetiki ter odpravil Bidnove spodbude za nakup električnih vozil. »Imamo nekaj, česar ne bo nikoli imela nobena druga nacija, ki veliko proizvaja – največ nafte in plina od vseh držav na Zemlji, in izkoriščali ju bomo. Vrtali bomo, vrtali,« je dejal. Pred prisego se je ugibalo tudi o mogočem ponovnem Trumpovem izstopu iz pariškega podnebnega sporazuma. O tem včeraj sprva ni govoril, je pa takšna napoved na spletni strani nove Bele hiše.
Nova vlada pa je bila takoj tudi tarča tožb. Dve združenji in ena odvetniška pisarna so jih vložili zaradi nastanka novega urada za vladno učinkovitost, ki ga bo vodil podjetnik Elon Musk. Naloga urada je zmanjšanje državne porabe za 2000 milijard dolarjev ter reorganizacija javne uprave. Tožniki pa trdijo, da urad nastaja mimo zakona, ki da zahteva, da imajo takšni organi statut in ustrezna telesa.
To je bržkone šele začetek zajetnega pravdanja. Predsedniški ukazi so pogosto tarča tožb in jih je na tak način lažje spodbijati od zakonov. Predsedniki pa jih radi sprejemajo, ker tako dosežejo uveljavljanje svojih politik mimo kongresa oziroma hitreje, brez čakanja na počasnejše zakonodajne mline.
S helikopterjem v zgodovino
Po Trumpovem govoru ob prisegi so se prisotni razšli na različne konce. Novi predsednik je sprva ostal v kongresu, podpisal dokumente, ki jih je treba podpisati ob nastopu položaja, ter odšel na kosilo s številnimi povabljenimi. Za zvečer je imel predvideno udeležbo na treh plesih. Joe Biden in Jill Biden pa sta se pred kongresom vkrcala na helikopter, ki ju je odpeljal do bližnjega vojaškega oporišča Andrews, tam pa sta se vkrcala na letalo ter zapustila prestolnico. Biden je odšel v politično zgodovino, v Washingtonu je od včeraj spet glavni njegov predhodnik.
