Povod za najnovejšo pot čez Atlantik je podelitev nagrade Allena Welsha Dullesa, ki jo newyorški Young Republican Club podeljuje osebnostim z izrazitim »antimarksističnim duhom«. Prejemnik letošnje nagrade je Markus Frohnmaier, predstavnik za zunanjo politiko poslanske skupine AfD v nemškem parlamentu. V vabilu organizatorji poudarjajo, da Frohnmaier pooseblja »agresiven antimarksistični duh« nekdanjega direktorja Cie Allena Dullesa in da njegovo delo predstavlja pogum v »represivnem in sovražnem političnem okolju Nemčije«. Med prejšnjimi prejemniki nagrade je bil tudi nekdanji newyorški župan in zvest Trumpov zaveznik Rudolph Giuliani. Frohnmaier je ob tem na družbenem omrežju X zapisal, da priznanje iz ZDA razume kot posebno čast.
Dvajsetčlanska delegacija
Na podelitev nagrade je v New York in Washington odpotovala kar 20-članska delegacija poslancev zveznega in deželnih parlamentov. Med njimi so člani zunanjepolitičnega delovnega kroga AfD, član parlamentarnega odbora za obrambo Jan Nolte in več poslancev s Saške-Anhalta. Cilj poti je vzpostaviti in okrepiti stike s Trumpovo administracijo in republikanskimi mrežami. Toda obseg delegacije sproža pomisleke celo znotraj stranke. Torben Braga, tesni sodelavec vplivnega strankarskega krila okoli Björna Höckeja, je javno opozoril, da bi bila za takšno diplomatsko misijo povsem dovolj dva poslanca ali trije.
AfD v Donaldu Trumpu vidi ideološkega zaveznika: skupno nasprotovanje množičnim migracijam, kritika Evropske unije in poudarjanje nacionalne suverenosti tvorijo ideološko jedro tega zbliževanja. To se odraža tudi v novi varnostni strategiji Trumpove administracije, ki EU obtožuje spodkopavanja političnih svoboščin, omejevanja svobode govora in zatiranja opozicije – očitki, ki jih AfD že dolgo ponavlja v domačem političnem prostoru. V stranki se neuradno govori tudi o upanju na podporo iz ZDA v primeru morebitnega postopka prepovedi AfD v Nemčiji. Vodilni obrazi stranke – med njimi Frohnmaier, predstavnik za finančna vprašanja Kay Gottschalk in podpredsednica poslanske skupine Beatrix von Storch – so v zadnjem letu večkrat potovali v ZDA in navezovali stike s Trumpovimi krogi, bodisi v Washingtonu bodisi v republikanskih mladinskih in akademskih okoljih.
Ostre kritike iz Berlina
Takšno približevanje pomeni očiten zasuk v zunanji usmeritvi AfD. Stranka je bila dolga leta izrazito skeptična do ZDA in je pogosto kazala simpatije do Rusije, a se je z menjavo oblasti v Washingtonu njena strategija opazno spremenila. Politologinja in varnostna strokovnjakinja Jana Puglierin opozarja, da bi lahko to postalo resen problem za nemške krščanske demokrate (CDU), ki se tradicionalno predstavljajo kot glavna transatlantska sila v Nemčiji. Če AfD uspe ustvariti vtis, da ima boljše in tesnejše povezave z Washingtonom ter je ideološko bližje Trumpovemu taboru, bi si lahko zagotovila politično prednost, vsaj simbolno. Vendar Puglierinova hkrati opozarja, da zunaj jedrne volilne baze AfD Nemci še naprej ostajajo zelo skeptični do Trumpa. Potovanja AfD v ZDA so v Nemčiji sprožila ostre odzive. Vodja poslanske skupine CSU Alexander Hoffmann je opozoril na morebitno zlorabo službenih poti za »antinemško diplomacijo« in upravo parlamenta pozval, naj preveri možnosti za omejitev takšnih praks. CDU-jev zunanjepolitični strokovnjak Knut Abraham pa je govoril o »diaboličnem sodelovanju« med AfD in Trumpovim gibanjem MAGA: AfD naj bi Evropsko unijo spodkopavala od znotraj, Trumpovi zavezniki pa od zunaj.
