Na strelski pohod močno oborožen
Do pokola prihaja tri tedne po zažigu koranov v ameriškem oporišču Bagram in dva meseca po objavljenem videoposnetku ameriških vojakov, kako urinirajo po ubitih talibanih. Strelski pohod naj bi izvedel podčastnik, poročen oče dveh otrok, ki je po poročanju ameriških medijev v Afganistanu nameščen od decembra. Poprej se je mudil na treh rotacijah v Iraku.
Za zdaj še ni jasno, kako zelo negativno bo pokol vplival na afganistansko-ameriške odnose in zagon mirovnega procesa s talibani. Ameriški mediji navajajo strašljive podrobnosti pokola. Ameriški vojak se je na strelski pohod odpravil močno oborožen. Ko je pobil speče vaščane v njihovih hišah, je svoje grozodejstvo končal s sežigom enajstih trupel. Šele nato se je odpravil nazaj v poldrugi kilometer oddaljeno oporišče. Trenutno je tam v ameriškem priporu, preiskava že poteka. Za dogodek sta se Afganistancem in svojcem opravičila ameriški predsednik Barack Obama ter poveljnik Isafovih sil, ameriški general John Allen.
V Afganistanu se že vrsto let zaradi številnih incidentov tujih sil, v katerih so ubiti civilisti, krepi protiameriško vzdušje. Po sežigu koranov v ameriškem oporišču Bagram so prejšnji mesec več dni v državi potekali številni protesti proti prisotnosti tujih sil na afganistanskih tleh. Skupaj je bilo na teh demonstracijah ubitih več kot 40 Afganistancev.
"Zelo malo koristi smo imeli od tujih sil v državi. Izgubili pa smo veliko naša življenja, naše dostojanstvo in našo državo," je za tiskovno agencijo Reuters v Kandaharju povedal Hadži Nažik, lastnik trgovine. "Pojasnjevanja in opravičila nam ne bodo vrnila mrtvih. Bolje je, da gredo in nas pustijo živeti v miru," je še menil. Podobnega mnenja je bil tudi 19-letni študent Mohamed Fahim. "Američani so dejali, da bodo odšli leta 2014. Odidejo naj zdaj, tako da bomo lahko živeli v miru. Tudi če se talibani vrnejo na oblast, se lahko naše starešine z njimi pogodijo. Američani so nespoštljivi."
Obrambni dogovor z ZDA in mirovni pogovori s talibani pod vprašajem
ZDA in Afganistan se že več mesecev pogajata o sklenitvi strateškega obrambnega dogovora, ki bo predstavljal pravni okvir za prisotnost ameriških vojaških svetovalcev in specialnih enot v Afganistanu tudi po letu 2014, ko se bo večina tujih sil umaknila izpod Hindukuša. Njegova dokončna sklenitev bi se zdaj utegnila zavleči. Še konec prejšnjega tedna so ZDA sicer upale, da bo dogovor dosežen že v kratkem. Razlog za optimizem je bil v petek podpisan sporazum o prenosu ameriškega zapora Bagram pod afganistansko upravo, kar je bila ena od temeljnih zahtev Hamida Karzaja za podpis obrambnega dogovora. Tudi mirovni proces s talibani, ki naj bi stekel v zalivski državi Katar, je zdaj pod vprašajem. Še v soboto so v Karzajevem uradu upali, da se bodo pogajanja o končanju vojne za zeleno mizo lahko začela že kmalu. ZDA so namreč pristale na premestitev petih talibanskih zapornikov iz Guantanama v Katar. Dogovor o transferju zapornikov je bil del ameriških gest dobre volje, s pomočjo katerih naj bi talibani slednjič vendarle sedli za pogajalsko mizo.
