Kako pomembna je za Evropo, predvsem pa Ukrajino, vojaška podpora Združenih države Amerike, povedo naslednje številke: Američani so absolutni svetovni rekorderji pri denarju, ki ga namenijo za svoj ogromen vojaški stroj. Lansko leto je bil proračun obrambnega ministrstva ZDA več kot 900 milijard evrov, kar je dobre tri odstotke bruto domačega proizvoda te svetovne velesile.
Če vemo, da so vse države lani za vojsko namenile 2200 milijard evrov, pomeni, da ZDA vložijo v vojsko 40 odstotkov vsega denarja na svetu. Kitajska, ki je te dni napovedala zvišanje obrambnih izdatkov, je lani za vojsko namenila 278 milijard evrov, kar znese šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je tako druga na svetovni lestvici po vojaških izdatkih. Tretje mesto zaseda Rusija, ki je zaradi napada na Ukrajino svoje vojaške izdatke krepko povečala - lani je za vojsko šlo šest odstotkov BDP, kar je zneslo 147 milijard evrov.
Ukrajina je za vojsko lani namenila 60 milijard evrov, kar je neverjetnih 37 odstotkov njenega BDP. To je seveda možno zgolj s podporo ZDA (in Evrope), saj take ekonomske računice ne zdrži nobena država. Če k temu dodamo, da so tri leta vojne pogoltnile že 300 milijard evrov, je jasno, da brez tuje finančne in vojaške pomoči tako Ukrajina praktično nima možnosti ohranjati vojaškega ravnotežja proti Rusiji.
Lahko Evropa financira ukrajinsko bojevanje?
Največje evropske vojaške sile so Nemčija, Italija, Poljska, Francija in Velika Britanija, zadnji dve sta tudi jedrski sili. Te države za vojsko skupaj namenijo 259 milijard evrov, kar glede na delež bruto domačega proizvoda, z izjemo Poljske, pomeni le okoli dva odstotka.
Poljaki so v zadnjih letih izdatke za vojsko enormno povečali na več kot štiri odstotke BDP, trenutno imajo v Evropi tudi eno največjih vojsk. Slaba tretjina držav članic zveze Nato, vse so iz Evrope, pa ne dosega niti dveh odstotkov BDP za obrambo. Med njimi je tudi Slovenija, ki je bila lani s slabo milijardo evrov težkim obrambnim proračunom na predzadnjem mestu glede na bruto domači proizvod, namenjen za vojsko. Slovenska vlada sicer načrtuje do leta 2030 dvigniti BDP za vojsko na dva odstotka, vendar vse kaže, da bo to prepočasen tempo.
Če bi Evropa želela nadomestiti ameriško vojaško pomoč Ukrajini, bi morala večina evropskih držav krepko dvigniti proračune za vojsko v nekaj mesecih, v primeru Slovenije bi to verjetno pomenilo vsaj odstotek v naslednjem letu ali dveh, kar pa je malo verjetno oziroma skoraj nemogoče.
Dovolj vojakov?
Evropska unija ima glede na število prebivalcev, okoli 450 milijonov nas je, tudi razmeroma majhno število vojakov, okoli 1,5 milijona. Če dodamo še britanske vojake, ki jih je okoli 100 tisoč, se številka dvigne na 1,6 milijona. Rusija denimo ima 1,5 milijona vojakov, Ukrajina pa 900 tisoč. Evropske države imajo povečini profesionalno vojsko, interes mladih za vojaško službo pa je majhen.
Vodstvo britanske vojske je pred tedni tako priznalo, da ima premalo vojakov celo za resno mirovno misijo v Ukrajini. Slovenska vojska denimo šteje 7300 vojakov in nima niti povsem zapolnjenih kadrov v redni sestavi vojske. Vse več držav v Evropi tako razmišlja o vnovični uvedbi naborniškega sistema.
