Tiskovni predstavnik centralnega poveljstva Tim Hawkins je v izjavi dejal, da so napadli izstrelišča raket in iranske čolne, ki so skušali polagati mine. "Centralno poveljstvo še naprej brani naše sile, medtem ko je zadržano v času tekočega premirja," je sporočil Hawkins. Tarča napadov naj bi bilo območje blizu Bandar Abasa, pristaniškega mesta na jugu Irana, kjer je med drugim ob Hormuški ožini oporišče iranske mornarice.
Iranski državni mediji so poročali o več glasnih eksplozijah v bližini Bandar Abasa, ki so odjeknile okoli polnoči po lokalnem času. Razmere na območju naj bi bile normalne, lokalne oblasti pa preiskujejo vzrok eksplozij.
Je dogovor še mogoč?
Napadi bi lahko ogrozili prekinitev ognja, ki med ZDA in Izraelom ter Iranom velja od 8. aprila, strani pa si odtlej prizadevata doseči dogovor o končanju vojne, ki je z velikimi motnjami v dobavi energije pretresla globalno ekonomijo. Ameriški zunanji minister Rubio kljub napadom meni, da je dogovor še vedno mogoč. Pri tem je izpostavil ponedeljkove pogovore med glavnim iranskim pogajalcem in zunanjim ministrom ter premierjem Katarja, ki je že doslej deloval kot posrednik med ZDA in Iranom.
Obe strani si prizadevata za sklenitev memoranduma o soglasju, vendar so sporne točke glede besedila o iranskem jedrskem programu in sankcijah – po besedah ameriških uradnikov – zaustavile sklenitev sporazuma, poroča CNN.
Trump je v ponedeljek na omrežju Truth Social objavil, da bo iranski obogateni uran bodisi takoj predan ZDA, da ga odpeljejo domov in uničijo, bodisi ga bodo uničili na kraju samem v Iranu ali na drugi sprejemljivi lokaciji. Trump je dodal, da bi morala pri nadzoru procesa sodelovati "komisija za atomsko energijo ali njen ekvivalent".
Bodisi odličen sporazum bodisi brez sporazuma
Možnost sklenitve mirovnega sporazuma se je pojavljala ves podaljšani praznični vikend, zlasti po tem, ko je Trump izpustil poroko svojega najstarejšega sina, da bi ostal v Washingtonu zaradi – kot je sporočil – ljubezni do domovine in vladnega dela, vključno z Iranom, poroča Politico.
V soboto je Trump nakazal, da je sporazum z Iranom na dosegu roke, in v objavi na Truth Social zapisal, da se trenutno razpravlja o končnih vidikih in podrobnostih sporazuma, ki bodo kmalu objavljene.
A dan kasneje, v nedeljo, je Trump v drugi objavi zapisal, da je ameriškim pogajalcem naročil, naj se ne prenaglijo s sklenitvijo sporazuma, čeprav je poudaril, da so bila pogajanja doslej konstruktivna.
V dolgem prispevku v ponedeljek zjutraj je predsednik nakazal, da se še vedno izpopolnjujejo podrobnosti. "To bo bodisi odličen sporazum za vse ali pa sploh ne bo sporazuma – vrnitev na bojišče in streljanje, a večje in močnejše kot kadar koli prej, in tega si nihče ne želi," je objavil.
Teheran je potrdil, da so se dogovorili o velikem delu vprašanj. "A reči, da to pomeni, da je podpis dogovora zelo blizu – tega ne more trditi nihče," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei. Sporazum med ZDA in Iranom naj bi vključeval 60-dnevno podaljšanje prekinitve ognja, ponovno odprtje Hormuške ožine in načrt za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu. Glede na poročanje ameriških medijev ni pričakovati takojšnjega dogovora o najbolj spornih točkah; pogajalci naj bi za kasnejše obdobje pustili vprašanja omilitve sankcij proti Iranu, sprostitve iranskih zamrznjenih sredstev in ameriških zahtev za okrnitev jedrskega programa Irana.
Napad na ključni dan romanja
Po poročanju tujih medijev, naj bi Trump napade načrtoval že prejšnji teden, a se je zaradi posredovanja zalivskih držav premislil. Kljub temu, da je Savdska Arabija ameriškega predsednika opozorila, da bi napadi med med romanjem v Meko povzročili škodo za ugled ZDA, se je za napad odločil ravno na ključni dan romanja, ko so vsi romarji zbrani na vzpetini Arefat v Meki.
Zaradi novih napetosti med ZDA in Iranom so se cene nafte spet povišale. Brent je dosegel 98,26 dolarja za sod, kar je 2 odstotka več, poroča CNBC.
Stališče ZDA: Napadi so bili obrambni
Visok ameriški uradnik je za Fox News povedal, da napadi niso bili poskus prekinitve premirja. Dejal je, da se je ameriška vojska odzvala, potem ko je opazila dve pomorski ladji iranske revolucionarne garde (IRGC), ki sta postavljali mine, in potem ko je protiletalski raketni sistem ciljal na ameriška letala. Uradnik je tudi poudaril, da so napadi zaenkrat končani in "obrambne narave, ne pa ofenzivne".
Odziv Irana
Medtem ko ZDA trdijo, da so bili napadi zgolj obrambni, Iran poroča o smrtnih žrtvah. "Ameriška in izraelska letala so napadla iranske ladje južno od iranskega otoka Larak v Hormuški ožini in ubila več iranskih državljanov," je sporočila iranska poluradna tiskovna agencija Fars, poroča Anadolu.
Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je sestrelila ameriški dron, potem ko je ameriška vojska ponoči kljub premirju izvedla nove napade na jug Irana. "Ameriška vojaška letala so vstopila v iranski zračni prostor na območju Perzijskega zaliva, enote zračne obrambe pa so (...) odkrile in sestrelile brezpilotni letalnik MQ-9," je sporočila iranska revolucionarna garda. Dodali so, da so streljali tudi na ameriški brezpilotnik RQ-4 in bojno letalo F-35.
Hamenej: države Bližnjega vzhoda ne bodo več ščitile ameriških baz
Iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej je opozoril, da države Bližnjega vzhoda ne bodo več služile kot ščit za ameriške vojaške baze v regiji. Njegovo sporočilo je bilo objavljeno ob hadžu, letnem islamskem romanju v Meko v Savdski Arabiji.
"Čas se ne obrne nazaj in narodi in ozemlja v regiji ne bodo več služili kot ščit za ameriške baze. Amerika ne bo več imela varnega zatočišča za spletke ali za vzpostavitev vojaških oporišč v regiji." je dejal Hamenej.
To je ena redkih izjav iranskega voditelja od začetka vojne, v kateri je bil ubit njegov oče, nekdanji vrhovni voditelj. Po dostopnih poročilih je bil v teh napadih ranjen tudi Mojtaba Hamenej, ki se vse od takrat ne pojavlja v javnosti, temveč se javlja le preko pisnih izjav.