Znano je, da je bila Aljaska med letoma 1799 in 1867 ruska kolonija, dokler niso Ruske Amerike, kakor se je tedaj imenovala, leta 1867 kupile ZDA.
Dvainosemdeset kilometrov širok Beringov preliv, ki obliva obalo Aljaske, je bil v 18. stoletju pomembna pot za sibirske trgovce in ruske pravoslavne misijonarje. Pripadniki staroselskih skupnosti Iñupiat in Jupik so med celinama prosto potovali, trgovali in se tudi poročali. Tudi po priključitvi Aljaske ZDA so vezi ostale, danes pa obiskovalci na tem območju še vedno lahko vidijo čebulaste kupole pravoslavnih cerkva, mnogi prebivalci imajo tudi ruske priimke, piše BBC.
Včerajšnji in Jutrišnji otok
Bližina velesil se najbolj izrazito kaže na Diomedovih otokih, dveh vulkanskih otočkih, ki sta drug od drugega oddaljena le 3,8 kilometra. Mali Diomed pripada ZDA, Veliki Diomed pa Rusiji. Čeprav se je z enega na drug otok mogoče sprehoditi, je takšen podvig brez ustreznih dovoljenj strogo prepovedan.
Med otokoma poteka mednarodna datumska meja: Veliki Diomed je 21 ur pred Malim Diomedom, zato ju domačini imenujejo Včerajšnji in Jutrišnji otok.
Veliki Diomed je danes nenaseljen, na njem je le ruska mejna postaja. Mali Diomed pa ima okoli 80 prebivalcev skupnosti Iñupiat, ki živijo na ozkem pasu ob obali. Oskrbujejo se s tedenskimi helikopterskimi dobavami iz mesta Nome, ki pa so zaradi težkih vremenskih razmer nezanesljive. Domačini se tako še danes – enako kot v preteklosti – zanašajo na ribolov, lov tjulnjev, mrožev in morskih ptic.
Pred sodobnimi mejami sta bila oba otoka dom staroselcev, ki so prosto hodili med njima, dokler ni Sovjetska zveza leta 1948 prebivalcev Velikega Diomeda preselila v Sibirijo in zaprla meje. Nastala je »ledena zavesa«. Večina prebivalcev Malega Diomeda ima še danes sorodnike v Rusiji. Kot piše BBC, se ti prebivalci še vedno vidijo kot eno ljudstvo.
Otoplitev in vnovična ohladitev odnosov
Štirideset let kasneje so se odnosi otoplili in letalo družbe Alaska Airlines je 13. junija 1988 iz mesta Nome v rusko Providenijo odpeljalo več politikov in uglednih gostov ter tudi staroselce, ki so se srečali z dolgo izgubljenimi sorodniki. Sledilo je obdobje sodelovanja in izmenjav, ki se je postopno končalo v začetku tisočletja.
Po ruski invaziji na Ukrajino so se odnosi še dodatno ohladili. Anchorage je leta 2023 prekinil pobratenje z Magadanom, prebivalci nekdaj prijateljskega Nomeja pa sedaj izdelujejo opremo za ukrajinsko fronto.
Ne glede na to, ali bo vrh v Anchorageu prinesel spremembe ali odnose ohranil zamrznjene, bodo dogajanje še posebej pozorno spremljali na obeh straneh Beringovega preliva.
