Na pristojnem sodišču v Londonu se je danes začela dvodnevna obravnava priziva Juliana Assangea zoper razsodbo visokega sodišča, ki je junija lani zavrnilo vseh osem razlogov njegove pritožbe proti izročitvi ZDA. To je junija 2022 odobrila tedanja britanska notranja ministrica Priti Patel. Assangea zaradi obtožb o vohunjenju (17 točk obtožnice) in obtožbe o računalniški zlorabi v ZDA, povezanih z objavo na desettisoče zaupnih ameriških diplomatskih in vojaških dokumentov na Wikileaksu leta 2010 in 2011, čaka do 175 let zaporne kazni.
Osvoboditev, ne izročitev!
Pred sodiščem se je danes zbralo na stotine Assangeevih privržencev s transparenti, ki so zahtevali njegovo takojšnjo osvoboditev. Nagovorila jih je njegova žena, odvetnica Stella Assange. »Kar koli se bo zgodilo danes in jutri, prosim, prihajajte. Bodite tukaj za Juliana, za nas in za vas, dokler Julian ne bo svoboden. Osvobodite Juliana Assangea. Hvala!« je dejala. Assangeeve pravne težave v Britaniji so se začele leta 2010, ko so ga aretirali, ker ga je švedsko tožilstvo hotelo zaslišati o trditvah dveh Švedinj, nekdanjih oboževalk, ki sta ga obtožili posilstva in spolnih napadov, ko sta izvedeli, da sta obe spali z njim v istem tednu. Z njim sta sicer spali prostovoljno, a na podlagi švedske zakonodaje sta ga lahko obtožili zaradi domnevne neuporabe kondomov, ena pa tudi zato, ker naj bi spolni odnos začel, medtem ko je spala. Assange je zanikal vse obtožbe, ni se branil zaslišanja, ni pa hotel na Švedsko, ker se je že bal švedske izročitve ZDA. Izročitvi Švedom se je izognil tako, da se je leta 2012, ko je bil na prostosti po plačilu varščine, zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je dobil azil. S tem je kršil britanski zakon o varščini. Ko je švedsko tožilstvo leta 2019 opustilo preiskavo obtožb obeh Švedinj, delno zaradi zastaranja, delno zaradi pričevanja sedmih novih prič, Ekvador pa mu je odpovedal gostoljubje, ga je britanska policija grobo odstranila z veleposlaništva in priprla. Zaradi kršenja zakona o varščini so ga aprila 2019 obsodili na 50 tednov zaporne kazni. Že od aprila 2020 bi moral biti na svobodi, a ostaja v strogo varovanem zaporu Belmarsh. Zakaj? Zaradi zahteve ZDA po izročitvi in zaradi, kot je razsodil pristojni sodnik, »zgodovine pobegov« (kršenja zakona o varščini).
Zaradi slabega počutja
ni bil na sodišču
Njegova osvoboditev ali izročitev ZDA naj bi bila zdaj odvisna od sodniškega para, sodnice in sodnika visokega sodišča, ki se utegneta odločati več tednov. »Naj bi bila«, ker si je mogoče predstavljati ameriško ogorčenje ali celo maščevanje britanski vladi, na primer v pogajanjih v pobrexitskem trgovinskem sporazumu z ZDA, če bi bil Assange nenadoma na svobodi. Zanjo je prikrajšan že 12 let, vse odkar se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo. Tam je preživel sedem let. Medtem se je poročil z odvetnico Stello, s katero sta dvakrat postala starša. Zadnjih pet let je v samici zapora Belmarsh. Dvodnevne obravnave pritožbe njegovih odvetnikov bi se Assange lahko udeležil. Danes se je ni, ker se ni počutil dobro. Njegovi odvetniki imajo dva dni priložnost prepričati sodniški par, da je, ko je Wikileaks objavljal ameriške diplomatske in vojaške zaupne dokumente o Iraku in Afganistanu, opravljal novinarsko delo, ne pa vohunil. In da ne gre za pravno, ampak politično motivirano zahtevo po izročitvi. Eden od njegovih odvetnikov Edward Fitzgerald je danes na sodišču dejal, da Juliana kazensko preganjajo »zaradi običajne novinarske prakse pridobivanja in objavljanja zaupnih informacij, ki so resnične in očitno v interesu javnosti«. Assangeeva žena Stella pravi, da Julian ne bi preživel v ameriškem zaporu. »Od sodniške odločitve je odvisno, ali bo živel ali umrl,« je dejala.
Če Assangeevim odvetnikom ne bo uspelo prepričati sodniškega para, mu ostane le še pritožba na evropsko sodišče za človekove pravice. Sam, njegova družina, njegovi odvetniki in privrženci se bojijo, da ga bo britanska vlada posadila na letalo za Ameriko, še preden bo to sodišče obravnavalo njegovo pritožbo. Nekdanji vodja oddelka za izročitve pri britanskem javnem tožilstvu Nick Vamos pravi, da »utegnejo ameriški maršali priti po Juliana v nekaj dneh po odločitvi sodnikov, če bosta zavrnila pritožbo proti izročitvi«. Assange je nevarno blizu izročitvi ZDA, čeprav zdaj avstralska vlada in poslanci soglasno zahtevajo, da mu Britanci dovolijo vrnitev v rojstno Avstralijo.
