"O vrnitvi razmišljam že od aprila 2023, ko smo bili dodeljeni tej misiji," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal ameriški astronavt Victor Glover, ko so ga na novinarski konferenci, na katero se je vključil neposredno iz kapsule Orion, vprašali o občutkih pred vrnitvijo.
Orion bo ob ponovnem vstopu v Zemljino atmosfero izpostavljen močni vročini, njegova hitrost naj bi presegla 38.000 kilometrov na uro, kar bo astronavte izpostavilo izjemnim fizičnim obremenitvam. Zaščiteni bodo s posebnim toplotnim ščitom. Glover je manever opisal kot "polet skozi atmosfero na ognjeni krogli".
Kapsulo naj bi nato upočasnili s pomočjo padal, preden bo pristala v Tihem oceanu blizu San Diega. Pristanek je predviden danes nekaj minut čez 17. uro po lokalnem času oziroma v soboto po 2. uri po srednjeevropskem času.
Štiričlanska posadka, ki jo ob Gloverju sestavljajo ameriška astronavta Christina Koch in Reid Wiseman ter Kanadčan Jeremy Hansen, se bo s prve odprave proti Luni s človeško posadko po 50 letih vrnila po doživetju nepozabnih trenutkov, potem ko so se od Zemlje oddaljili dlje kot kateri koli človek doslej.
Med drugim so opazovali popoln sončni mrk in delili osupljive fotografije, vključno s posnetkom Zemljinega "zahoda" v trenutku, ko se naš planet spusti pod Lunino obzorje. Poveljnik misije Wiseman je v torek dejal, da so "videli prizore, ki jih še noben človek ni videl".
Glover, Koch in Hansen so se zapisali v zgodovino tudi kot prvi temnopolti astronavt, prva ženska in prvi astronavt, ki ni državljan ZDA, ki so sodelovali v poletu proti Luni s človeško posadko.
Posadka se je s kapsulo Orion na raketi Space Launch System iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral odpravila v sredo zvečer. Astronavte je pred dnevi prek videoklica poklical predsednik ZDA Donald Trump, jim izrekel čestitke in jih po pristanku na Zemlji povabil na sprejem v Belo hišo.
Končni cilj programa Artemis, v okviru katerega je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 2022 že uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, je vzpostaviti dolgoročno prisotnost na Luni kot odskočno desko za raziskovanje Marsa.
Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028.
Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka spopada z zamudami in presežnimi stroški. Trumpova vlada ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega projekta.
Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.
Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.