Bomba, podtaknjena pod avto, je v bližini Moskve v soboto ubila hčer Aleksandra Dugina, 60-letnega ideologa ruskega šovinizma in Putinovega svetovalca, ki bi ga lahko označili za utemeljitelja sedanje barbarske agresije v Ukrajini. Najbrž je bila bomba namenjena njemu, saj se je s kulturnega festivala Tradicija nameraval peljati v Moskvo s 30-letno hčerjo, a je v zadnjem trenutku sedel v drug avto. Hči je nedavno izjavila, da je ponosna, da je z očetom na seznamu Rusov, za katere veljajo zahodne sankcije. ZDA so jo namreč obtožile, da je v svojih medijih širila laži o vojni v Ukrajini.
Dugin, ki je morda vplival na Putinovo odločitev o sprožitvi sedanje krvave vojne, zdaj lahko konkretno vidi, kaj bi lahko bila vojna oziroma kako je, če ti umre bližnji. A Ratko Mladić je po samomoru hčere leta 1994 postal še hujši zločinec. Sicer je Dugin že leta 2014 pozival, da je »treba ukrajinske fašiste ubijati, ubijati, ubijati« in da si mora Rusija priključiti tisto polovico Ukrajine, v kateri se govori rusko.
Zdaj ruski ultranacionalisti trdijo, da je Duginovo hčer ubila ukrajinska država. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je na Telegramu zapisala: »Če se bo potrdilo, da je v ozadju Ukrajina, potem lahko govorimo o državnem terorizmu.« V Kijevu odločno zanikajo vsako vpletenost v ta umor in smrt Duginove pripisujejo notranjim bojem v Kremlju.
V soboto naj bi ukrajinska vojska z dronom zadela poveljstvo ruskega črnomorskega ladjevja v Sevastopolu. Ruski guverner tega polmilijonskega mesta je izjavil: »Ni bilo večje škode, tudi ranjenih ne.« Sicer naj bi ukrajinski dron v četrtek napadel letališče in v petek pristanišče Sevastopola, o posledicah ni podatkov. Menda imajo ti napadi velik psihološki učinek, poleg tega mora zdaj ruska vojska skrbeti še za obrambo Krima, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se boji, da bo Rusija ta teden, ko Ukrajina praznuje dan neodvisnosti in ko mineva 6 mesecev od začetka vojne, »naredila nekaj posebej strašnega«.
Še naprej pozicijska vojna
Ruska vojska na vzhodu Ukrajine še vedno napreduje le za nekaj kilometrov in še to na majhnem območju, mesti Kramatorsk in Slovjansk pa sta še vedno trdno v ukrajinskih rokah. A tudi Zelenski zaman pritiska na ukrajinske generale, naj na jugu pohitijo z osvojitvijo Hersona, ker bi rad Zahodu pokazal, da je pomoč v modernem težkem orožju učinkovita. Očitno so tudi Rusi zelo dobro utrdili svoje obrambne položaje.
V Hersonu ljudje dobivajo plačo v rubljih, ukrajinska mobilna telefonija ne dela, šole bodo učile po ruskem šolskem programu, septembra pa se pripravlja referendum o priključitvi Rusiji. Medtem ukrajinska vojska granatira in raketira mostove, ceste in ruska vojaška oporišča. Člani odporniškega gibanja ji po mobilnih telefonih poročajo o položajih ruske vojske, napadajo kolaborante ter vlake s strelivom in orožjem, ki prihajajo s Krima. Tisti, ki so jih zajeli Rusi, pa morajo pred kamerami »priznati«, da so »plačanci Nata«. Po podatkih nevladne organizacije Human Rights Watch je izginilo skupno 600 prebivalcev Hersona.
Ruske tiskovne agencije so v soboto poročale o atentatu na župana Mariupolja, ki so ga po majski zasedbi mesta nastavile ruske sile. Konstantin Ivaščenko naj bi se v avtomobilu peljal mimo živalskega vrta, ko je odjeknila eksplozija. Agencije poročajo, da je župan ostal nepoškodovan, ruska vojska pa je minuli konec tedna v Ukrajini granatirala več mest, tudi Harkov.
