Kdor je decembra lani računal, da gre le za kratek preblisk, ki je avstrijske svobodnjake ponesel na vrh priljubljenosti med volilci, se je pošteno zmotil. Vse kaže, da leto nestabilnosti in kriz v svetu v Avstriji najbolj koristi prav svobodnjakom in da jih bo do volitev s prvega mesta med političnimi strankami, na katerem so se s 30 odstotki glasov vprašanih ugnezdili že s prednostjo 10 odstotnih točk pred ljudsko stranko in še več pred drugimi, težko pregnati. In če so se pri socialdemokratih in ljudski stranki še do pred kratkim tolažili, da šef svobodnjakov Herbert Kickl ne more postati kancler, ker je njegova karizma enaka tisti mokre cunje, so jih zadnje javnomnenjske ankete bržkone dodobra streznile. Kickl sicer ne bi zmagal na tekmovanju v simpatičnosti, a so ga pri vprašanju, koga bi najraje videli kot šefa v kanclerjevem uradu, vprašani postavili na prvo mesto, pred aktualnega kanclerja Karla Nehammerja. Herbert Kickl tako na osnovi rezultatov javnomnenjskih anket že govori o tem, da bo postal »ljudski« kancler, tako pri ljudski stranki kot tudi pri socialdemokratih in zelenih pa nihče nima prave formule, kako mu to preprečiti.
Avstrija je v nekakšni predvolilni mrzlici, čez šest mesecev so volitve v evropski parlament, konec septembra prihodnje leto bodo Avstrijci volili nov državni zbor. Svobodnjaki, ki že sedaj v sklopu tako imenovane domovinske turneje krožijo po državi, so pozabili, da so hoteli kadar koli med svoje volilce privabiti tudi zmerne, in so zato sem ter tja kazali državniško držo. Sedaj so ocenili, da je za zmago dovolj, če »nahranijo« svoj tabor, kar se pozna tudi v njihovi retoriki.
Grožnja s tepežem v deželnem zboru
Tako je nedavno šef koroške FPÖ Erwin Angerer otroške vrtce označil kot »komunistična prevzgojna taborišča« in socialdemokratski kolegici, ki vodi deželni zdravstveni resor, grozil, da jo bodo v deželnem zboru pretepli. Njegov kolega, pravzaprav drugi človek zgornjeavstrijske deželne vlade Manfred Haimbuchner, ki v stranki celo velja za zmernega, je napovedal, da bodo pod svobodnjaško zvezno vlado »islamiste in novinarje končno naučili ustreznega obnašanja«, v Spodnji Avstriji tiskovni predstavnik svobodnjaške poglavarke Udo Landbauer grozi znanemu kabaretistu Florianu Scheubi, da bo od leta 2024 »nastopal le še na zavodu za zaposlovanje«. Še bolj povedna pa je akcija šefa svobodnjakov Herberta Kickla, ki je somišljenikom ponudil brezplačno storitev, naj na svobodnjaško »domovinsko turnejo« prinesejo nože in škarje, kjer jih bodo nabrusili, z odra pa pozval, naj z njimi »razrežejo časopise«.
Nefiltriran dostop do svobodnjaških vernikov
Politologi, ki pri sosedih analizirajo, čemu so svobodnjaki svoj besednjak praktično nadomestili s tistim, ki je lasten skrajno desni Generaciji identitete, za to vidijo več razlogov. Eden od njih je ta, da se je jezik v diskusijah v času kriz zaostril na vsem političnem parketu, ne le v njegovem skrajnem delu, drugi razlog pa vidijo tudi v tem, da imajo svobodnjaki v paleti lastnih medijev in na družbenih omrežjih praktično nefiltriran dostop do svojih privržencev, ki jih lahko polnijo s kakršnimi koli informacijami, ne da bi bili podvrženi novinarskemu preverjanju, ali je tisto, o čemer govorijo, tudi resnica. Upanje, da bi se morda Herbert Kickl, podobno kot pred njim Heinz-Christian Strache z afero Ibiza ali še pred njim Jörg Haider, sam katapultiral v politični pokoj, nima trdne osnove, Kickl je nedvomno bolj discipliniran in se zna bistveno bolje obvladovati kot oba omenjena. Poleg tega danes verniki svobodnjaške stranke njenim funkcionarjem oprostijo in spregledajo praktično vse njihove grehe, od grobega besednjaka do korupcijskih afer in poneverb, vsekakor pa več, kot so jim pred leti.