Kronen Zeitung je prvi poročal o primeru 55-letne ženske, ki je sredi tega meseca prišla v bolnišnico v kraju Rohrbach severno od Linza, blizu tromeje s Češko in Nemčijo. Pritoževala se je nad bolečinami v prsih in postavili so ji diagnozo: raztrganino aorte, glavne arterije, ki prenaša kri iz srca v druge dele telesa. Povedali so ji, da v bolnišnici nimajo zmogljivosti za potrebno operacijo, zato so ji sporočili, da jo bodo napotili drugam.
Toda tri avstrijske bolnišnice in nemška v bližini meje, s katerimi so stopili v stik, je niso mogle sprejeti, deloma zaradi zapolnjenih kapacitet oddelkov za intenzivno nego deloma zaradi zasedenosti kirurških ekip, so poročali avstrijski in nemški mediji. V eni bolnišnici so pozneje sporočili, da jo lahko sprejmejo, toda ženska je bila že prešibka za prevoz in je kmalu nato umrla.
Ministrica Schumann je pozvala k preiskavi. Za Kronen Zeitung je dejala, da je »zelo pretresljivo, če oseba umre, ker v kritičnem trenutku ni prostora za operacijo, ki bi rešila življenje«.
Veliko pomanjkanje osebja v zdravstvu
Kronen Zeitung navaja še en podoben primer 79-letnega moškega iz Salzburga, ki je konec marca po raztrganju aorte več ur čakal na nujno operacijo v salzburški kliniki zaradi pomanjkanja osebja ter kasneje umrl v Linzu tik pred operacijsko dvorano.
Poznavalci pravijo, da je glavni problem avstrijskega zdravstvenega sistema pomanjkanje osebja, ne pa toliko sama kakovost storitev. Zagovornik pravic pacientov v dunajski regiji Gerhard Jelinek je denimo v poročilu za 2024 zapisal: »Glavno vprašanje je bilo in ostaja premalo zaposlenih. Kakovost storitev je na splošno sprejemljiva. Dobivamo pa vrsto pritožb zaradi nerazumno dolgih čakalnih dob,« je zapisal in dodal, da čakanje na načrtovano operacijo včasih preseže eno leto.
