Štajerska deželna vlada vsak dan nameni približno pol milijona evrov samo za plačilo obresti na dolg. Po finančnem načrtu, ki ga je deželna vlada sprejela v četrtek, naj bi se zadolževanje nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Do leta 2030 bi se lahko skupni dolg povzpel na 12 milijard evrov, poroča avstrijska javna televizija ÖRF.

Deželni finančni svetnik Willibald Ehrenhöfer iz tamkajšnje Ljudske stranke opozarja, da je takšna politika neodgovorna do prihodnjih generacij. Ocenjuje, da je treba nujno omejiti porabo in izvesti strukturne reforme.

Vse več denarja za obresti, manj za naložbe

Obresti za dolg naj bi se s sedanjih 190 milijonov evrov v proračunu za leto 2027 do leta 2030 povečale na 331 milijonov evrov.

»To je denar, ki bi ga raje namenil gradnji nove šole, bolnišnice ali ceste, ne pa plačevanju obresti bankam,« opozarja Ehrenhöfer.

Obresti naj bi se do leta 2030 povečale na 331 milijonov evrov, skupni dolg dežele pa naj bi takrat narasel na 12 milijard evrov. 

Varčevanje bo zahtevno, saj približno 80 odstotkov proračuna predstavljajo obvezni izdatki, predvsem za plače in socialno pomoč. Samo z ukinjanjem subvencij zato ne bo mogoče zapolniti proračunske vrzeli. Finančni svetnik zagovarja predvsem strukturne spremembe.

Varčevati bodo morali vsi 

Ehrenhöfer odgovornost za omejevanje porabe pripisuje tudi drugim članom deželne vlade. Vsi resorji bi morali pregledati svoje izdatke, čeprav jim finančni svetnik tega ne more neposredno odrediti.

Kljub pozivom k varčevanju pa srednjeročni finančni načrt kaže, da bodo posamezni resorji do leta 2030 potrebovali še več denarja. Proračunski okvir za prometni resor naj bi se denimo povečal za 25 odstotkov.

Finančni svetnik je pozval tudi prebivalce Štajerske, naj sprejmejo dejstvo, da bodo potrebni nekateri varčevalni ukrepi. Uvedbo novih dajatev je medtem izključil. Deželna vlada je k iskanju možnosti za zmanjšanje porabe povabila več strokovnjakov.

Priporočamo