Po sredinem glasovanju o dveh resolucijah v nemškem parlamentu o zaostritvi azilne in protimigracijske zakonodaje, se vrstijo ostre kritike na računa krščansko-demokratske stranke CDU/CSU, ki naj bi po bližajočih se parlamentarnih volitvah postala najmočnejša politična sila v Nemčiji. Vsaj ena od resolucij je namreč bila potrjena z glasovi skrajno desne AfD. S tem je bil močno načet tako imenovani požarni zid nesodelovanja s strankami skrajne desnice, ki je Nemčiji veljal od druge svetovne vojne.
Zaradi tega poleg civilne družbe protestira nemška kanclerka Angela Merkel. Le redko, če sploh, se nekdanja kanclerka oglaša o aktualnih notranjepolitičnih zadevah. Zato so njene besede takrat povezane s toliko večjo težo. V sporočilu za javnost se je obregnila ob dejstvo, da je njena stranka z glasovi AfD prvič omogočila večino pri glasovanju v nemškem Bundestagu. Spomnila je, da je novembra, ko je razpadla nemška semaforska koalicija podprla zagotovilo Merza, da ne bo iskal parlamentarne večine z glasovi AfD. »Menim, da je narobe, če se ne čutimo več zavezani temu predlogu in s tem zavestno omogočimo AfD, da 29. januarja 2025 prvič pridobi večino pri glasovanju v nemškem Bundestagu.« To je bil oster napad Merklove na Merza, ki se je končal z željo, da bi morale vse demokratične stranke sodelovati za preprečevanje nedavnih napadov, kot so se bili napad z avtom med množico na božičnem sejmu v Magdeburgu ali napad z nožem na otroke in mimoidoče v Aschaffenburgu.
Merklova ni bila edina, ki je protestirala. Več tisoč ljudi je proti sodelovanju s skrajno desnico protestiralo pred sedežem CDU v Berlinu. Podobni protesti so se odvijali drugod po Nemčiji. Iz stranke je izstopil vplivni pisec Michel Fridman, sicer judovskega porekla. Merzu je očital neodpustljivo igro z močjo. Z odprtim pismom se je na Merza obrnila tudi preživela iz koncentracijskega taborišča Auscwitz, 82-letna Eva Umlauf. »Ne podcenjujte desničarskih skrajnežev. Obrnite se nazaj s poti, ki ste jo ubrali v sredo. Približajte se drugim demokratičnim strankam in poiščite kompromise,« je pozivala Umlaufova.
Preživeli holokavsta 99-letni Albrecht Weinberg je napovedal vrnitev svojega državnega odlikovanja - zveznega križa za zasluge. Pojasnil je, da je žrtvam nacistov, tudi med svojimi sorodniki sedaj dolžan, da preneha nositi odlikovanje. Izrazil je še upanje, da se bodo ljudje spametovali.
Z odprtim pismom je proti odločitvi CDU/CSU oziroma »zgodovinski kršitvi tabuja« protestiralo tudi več sto nemških filmskih zvezd in drugih zvezdnikov. »S pomočjo desničarskih skrajnežev ogrožate temeljne pravice in s tem pomagate AfD, da pridobi vpliv in moč,« so očitali krščanskim demokratom. Že pred sredinim glasovanjem v parlamentu sta se sicer proti sodelovanju z AfD izrekli tako katoliška kot evangeličanska Cerkev.
Do stopnjevanja pritiska na Merza je prihajalo pred današnjim glasovanjem v parlamentu o o svežnju zakonodaje o azilu in migracijah. Tudi tokrat se je nakazovalo, da bo zakonodaja – med drugim predvideva prepoved združitve družin azilantov s subsidirano zaščito – potrjena s pomočjo AfD. Vladajoči stranki manjšinske vlade SPD in Zeleni sta napovedali, da bosta glasovali proti zakonu. Merz pa je upal, da »se bodo Zeleni in SPD vrnili k pameti« in podprli njegove zakone.
