Na zahodnem Balkanu od novega ameriškega predsednika največ pričakujeta predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Oba sta mu čestitala za izvolitev, Vučić pa je Donalda Trumpa v telefonskem pogovoru tudi povabil v Srbijo in jo ponudil za gostiteljico srečanja Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Za Dodika je vrnitev Trumpa v Belo hišo pomembna, ker pomeni vrnitev politik, temelječih na nacionalnih interesih, suverenosti in realpolitiki. »Po dolgem času se v Washingtonu nakazuje končanje lažne pripovedi izkrivljenega liberalnega sveta in da bo prevladala realnost vzajemno spoštovanega sveta,« je denimo dejal. Dodik še vedno upa, da bo onstran določil daytonskega mirovnega sporazuma mogoče doseči združitev Republike Srbske s Srbijo. Kajti, razmišlja, če je ZDA dovoljeno poseči po Grenlandiji, se sme tudi Republika Srbska priključiti Srbiji.

Interes Milorada Dodika za dobre odnose z ZDA je tudi oseben, saj so sam, sin Igor, hči Gorica, njuni podjetji ter še vrsta poslovnežev iz njegovega kroga pod ameriškimi sankcijami. Da bi dosegla njihovo ukinitev in izboljšane odnose Republike Srbske z ZDA, je uradna Banjaluka najela ameriško odvetniško pisarno, ki bo za to lobirala v Washingtonu. Dali so ji tudi nalogo, da v stikih s predstavniki izvršne oblasti in nevladnega sektorja pod vprašaj postavlja smotrnost daytonskega sporazuma.

Številne Dodikove želje

»V tem trenutku je nehvaležno napovedovati politiko ZDA do Bosne in Hercegovine, saj od novembrskih volitev iz kroga predsednika Trumpa glede tega nismo slišali nič konkretnega. V prvem mandatu Trump in njegovi bližnji niso kazali posebnega zanimanja za BiH. ZDA so tako vodile politiko kontinuitete, izvajanja in varovanja daytonskega mirovnega sporazuma. V tem obdobju se je na primer razširil krog sankcij proti osebam blizu Milorada Dodika,« razlaga

Adnan Ćerimagić, analitik pri mislišču European Stability Initiative (ESI). A odtlej sta Banjaluka in Beograd v odnos in povezave z družino in ljudmi blizu Trumpa vložila veliko političnega in drugega kapitala, pristavlja.

Dodik je nedavno zapisal, da Trump prinaša upanje v večjo stabilnost zahodnega Balkana ter nove odnose, temelječe na medsebojnem spoštovanju. Ob tem ko se bo Trumpovi administraciji morala prilagoditi tudi Evropska unija, Dodik pričakuje, da lahko »politična samostojnost in neodvisnost Republike Srbske postane več kot le koncept«. Omenja jo kot vzorčni model za druge regije, ki iščejo podobne modele ravnovesja med lokalnim in globalnim.

Ćerimagić pravi, da je Dodik že pred novembrskimi volitvami izražal določena pričakovanja do Trumpa. »Govoril je o podpori združitvi Republike Srbske in štirih občin na severu Kosova s Srbijo. Izražal je upanje, da ZDA pod Trumpom nasprotno od prejšnje politike ne bodo s sankcijami ter svojimi diplomatskimi in finančnimi sredstvi ščitile BiH in daytonskega sporazuma,« dodaja sogovornik.

Človekove pravice ne bodo v ospredju

Velika pričakovanja imajo tudi v Beogradu, kjer je Aleksandar Vučić sicer pod večmesečnim pritiskom – doslej največjim – protestnikov, predvsem študentov, ki jih je na ceste pognala smrt ​več ljudi zaradi zrušenja železniškega nadstreška v Novem Sadu. Za danes je napovedana splošna stavka, oblasti pa za zdaj ne najdejo recepta, da bi glas ulice umirile. Pritisk se je pred tedni krepil tudi iz tujine, ko je Bidnova administracija tik pred koncem mandata proti srbskemu naftnemu podjetju NIS uvedla sankcije zaradi ruskega solastništva. To je bil jasen signal nezadovoljstva ZDA nad srbskim sedenjem na dveh stolih, Vučić pa je takrat celo nakazoval pripravljenost, da bi iz naftnega podjetja z nacionalizacijo iztisnil ruski delež.

»Sankcije proti NIS zagotovo predstavljajo signal resnosti ameriškega stališča proti energetski odvisnosti Srbije od Rusije. So opozorilo, a tudi priložnost za Srbijo, da na novo opredeli svoje prioritete v skladu s težnjami po članstvu v EU,« pravi Marko Todorović, raziskovalec pri beograjskem inštitutu Center za evropske politike (CEP).

Večjih sprememb v politiki ZDA do Srbije ne pričakuje. Opozarja namreč, da sta državi začeli strateški dialog na več področjih – od gospodarstva in energije do varnosti. »Zagotovo bo nova ameriška administracija še naprej poglabljala sodelovanje s Srbijo in se osredotočala na pragmatične vidike odnosa, predvsem v gospodarstvu in energetiki. Verjetno pa vprašanja demokracije in človekovih pravic ne bodo v ospredju. Notranji protesti v Srbiji ne bodo pomemben dejavnik pri urejanju odnosov. Trump je namreč osredotočen na gospodarske interese, in ne na lokalno politično dinamiko majhnih držav,« meni Todorović.