Potapljači in ladje ameriške vojne mornarice ter obalne straže so včeraj v Atlantiku blizu obale Južne Karoline iskali ostanke kitajskega balona, ki ga je v soboto na ukaz predsednika Joeja Bidna z eno raketo sestrelilo letalo F-22, kar je še zaostrilo odnose med Washingtonom in Pekingom, ki zanika trditve o vohunjenju.
Balon je padel v ameriške teritorialne vode šest milj od obale, teden dni zatem, ko je priletel nad Aljasko. Potem je preletel Kanado in spet prišel nad ameriško ozemlje v Montani, ko je zanj izvedela tudi ameriška javnost. Nato je preletel celotne ZDA. Predsednik Joe Biden je dejal, da je sicer ukazal, naj ga sestrelijo takoj, ko to ne bi ogrožalo življenj in objektov na kopnem. Ker pa je bil balon večidel nad precej poseljenimi območji, so počakali, da je priletel nad morje. Računajo, da je zato tudi manj uničenja tehnike in opreme, ki je bila na balonu in je bila po navedbah ameriške vojske velika za tri avtobuse, sam balon pa še precej večji. Ostanke, ki jih bodo skoraj gotovo našli, saj je morje tam globoko kakšnih petnajst metrov, bodo odpeljali na analizo v laboratorij zvezne policije FBI v Quanticu v Virginiji.
Peking vztraja, da je bil balon civilni
ZDA trdijo, da je bil balon vohunski. Kot so za ameriške medije dejali neimenovani uradniki, je imel naprave za manevriranje in je nosil opremo, ki ne ustreza meteorološkemu opazovanju, čemur je bil balon namenjen po navedbah Kitajske, ki trdi, da je bil civilni, da je zašel zaradi vetra in da je imel omejeno možnost manevriranja.
Peking je v petek obžaloval dogodek, po sestrelitvi pa besede zaostril. Na zunanjem ministrstvu trdijo, da so ZDA večkrat obvestili, da je balon civilni in da je v njihov zračni prostor zašel ponesreči. ZDA so obtožili, da »resno krši mednarodno prakso«, obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da si »pridružuje pravico uporabiti potrebna sredstva za ukrepanje v podobnih primerih«. V Pekingu so odpustili vodjo meteorološke službe, Global Times, ki sodi pod partijski tisk, pa je citiral raziskovalca na Kitajski akademiji za družbene vede Lu Xianga, da so takšni baloni opremljeni z najsodobnejšimi materiali, ki da jih ZDA morda še nimajo in hočejo do njih priti na takšen sporen način.
V času Trumpa trije baloni
Ameriške oblasti tudi trdijo, da se sprva niso odzvali preveč zaskrbljeno, ker so kitajske balone opazili že prej – trikrat naj bi prileteli v ameriški zračni prostor pod prejšnjo vlado predsednika Donalda Trumpa, enkrat pa v začetku Bidnovega mandata. A vsakokrat za krajši čas, povsem drugače kot tokrat. V teh dneh so poročali tudi o še enem sumljivem balonu nad Latinsko Ameriko.
Incident sicer pušča vrsto odprtih vprašanj, od tega, zakaj Kitajska ni prej obvestila ZDA o balonu, če je imel težave, in kaj naj bi z njim po njenem naredili, če je nad njim izgubila nadzor, do tega, zakaj ga ZDA niso sestrelile že nad Aljasko, ko so že vedele zanj in ga spremljale, ampak mu pustile prileteti nad Montano, kjer imajo med drugim rakete za jedrsko orožje, pa tudi, kakšno tajno plovilo je to, če je vidno ljudem s tal s prostim očesom.
Vroča tema pred govorom v kongresu
Zaradi balona je ameriški zunanji minister odpovedal načrtovano pot v Peking, odnosi se spet slabšajo, potem ko je po lanskem obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa na Tajvanu kazalo na nekaj otoplitve.
Balon je postal tudi velika notranjepolitična tema v ZDA. Republikanska stranka očita Bidnu, ki se sicer pripravlja na jutrišnji nagovor o stanju v državi pred obema domovoma kongresa, da je s sestrelitvijo odlašal predolgo. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell pravi, da je vlada ravnala »neodločno in potem prepozno«. Republikanci v predstavniškem domu pa razmišljajo o sprejemu resolucije, s katero bi obsodili ravnanje vlade, ki da je ustvarila vtis šibkosti Amerike.
