Kot je videti na posnetkih, so gradbene ekipe opravile najbolj radikalen poseg vsaj od Trumanove obnove leta 1946, če ne sploh. Povsem so porušile vzhodno krilo Bele hiše, kjer je imela prostore prva dama, ter vzhodno kolonado, ki je to krilo povezovala z glavno stavbo. Na ruševinah bo zrasla več sto milijonov dolarjev vredna dvorana za sprejeme. To bo korenito spremenilo videz in arhitekturno dinamiko kompleksa, ki je zdaj deloval uravnoteženo z glavnim poslopjem in enakomernima kriloma, poslej pa bo velika dvorana, sodeč po zasnovah, precej dominantna.
Doslej pod isto streho največ 200 ljudi, poslej 1000
Kritike na račun Trumpa so tudi posledica tega, da administracija ne splošne ne strokovne javnosti ni pripravila na to, kaj se bo zgodilo z zgodovinskim poslopjem, nabitim s simboliko. Trump je sprva govoril, da bo dvorana sicer res zrasla na tleh kompleksa Bele hiše, da pa ne bodo ničesar rušili. Zdaj pa so pred Američani nenadoma novice o padcu vzhodnega krila in kolonade, ki sta tam stala 83 let, ter zračni posnetki Bele hiše, na katerih je videti, kot bi izgubila eno roko. Anketa YouGov kaže, da se z rušenjem ne strinja 53 odstotkov vprašanih.
Hillary Clinton, ki je tam prebivala osem let kot prva dama, je na družbenih omrežjih zapisala: »To ni njegova hiša, to je vaša hiša. In on jo ruši.« Demokratska senatorka Elizabeth Warren je zapisala, da Trump Američanov, ki jih skrbi naraščanje življenjskih stroškov »ne sliši zaradi hrupa buldožerjev«, ki podirajo vzhodno krilo za gradnjo veličastne dvorane«.
Republikanski predsednik predstavniškega doma in Trumpov zaveznik Mike Johnson nasprotno trdi, da bo to »najboljša obnova Bele hiše v zgodovini. Dvorana za sprejem bo čudovita, na voljo vsem, tudi demokratom, če zmagajo.« Republikanski senator Markwayne Mullin se je vprašal, kdo bi bil primernejši za obnovo Bele hiše od predsednika – gradbinca. Bela hiša k temu dodaja, da predsedniki Belo hišo ves čas spreminjajo in prilagajajo potrebam.
Trump se je verkrat pritoževal, da Bela hiša nima pravega prostora za velike sprejeme, ki jih organizira predsednik. Ti so v resnici pogosto potekali na vrtu in pod šotori. V sami Beli hiši so lahko zdaj gostili največ 200 ljudi v isti sobi, dvorana jih bo sprejela tisoč.
Donatorji, ki Trumpa potrebujejo
Nekaj je bilo tudi javnih polemik o tem, ali bi morala administracija dobiti dovoljenje za takšen poseg. Kot kaže ne – Bela hiša, kongres in ustavno sodišče so izvzeti iz zakona, ki od zveznih ustanov zahteva vnaprejšnjo prijavo obnove oziroma preureditve zgodovinskih objektov, ki ji sledita pregled in javna obravnava. BBC sicer navaja, da so v preteklosti predsedniki vseeno prostovoljno predstavili projekte Komisiji državne prestolnice za načrtovanje.
Precej pozornosti pa je pritegnil tudi seznam donatorjev, ki bodo plačali postavitev dvorane. Bela hiša namreč pravi, da sprejemna dvorana ne bo davkoplačevalce stala nič. Kolikšni bodo stroški, sicer ni jasno, ocene naraščajo in se trenutno vrtijo pri 350 milijonih dolarjih (300 milijonih evrov). Med donatorji je vrsta tehnoloških in kripto podjetij ter njihovih vodilnih oseb in drugi. Na seznamu, ki ga je objavil Time, jih je 37, denimo Apple, Amazon, Google, Meta. Veliko je takšnih, ki so zelo odvisna od predpisov zvezne vlade in od Trumpove dobre volje, opozarjajo kritiki, ki imajo v mislih mogoče konflikte interesov.
