Tretjina bencinskih črpalk v Franciji je ostala brez vsaj ene vrste goriva. Na napolnitev rezervoarja se v kilometrskih kolonah čaka ure, najslabše z oskrbo je v Parizu z okolico. Takšne so posledice več kot tri tedne trajajoče stavke zaposlenih v francoskih naftnih rafinerijah, ki sredi energetske krize dosegajo izjemno visoke dobičke. Zaposleni v Exxon Mobilu in Totalu zahtevajo, da imajo kaj od tega tudi sami, in hočejo za deset odstotkov višje plače, od česar bi šlo 7 odstotkov tako ali tako za pokrivanje inflacije (ki je v Franciji najnižja v EU). Vodstvi obeh multinacionalk trdita, da imajo njuni zaposleni že tako zelo visoke plače. A včeraj je Total, ki je imel v prvi polovici letošnjega leta 11 milijard evrov dobička, pristal na to, da bi povečal plače za šest odstotkov.
Vodstvo Totala je v sporočilu za javnost sicer zapisalo, da je bruto mesečni zaslužek zaposlenega v rafineriji okoli 5000 evrov (3800 evrov neto, cene pa so v Franciji razen v Parizu in na Azurni obali podobne kot v Sloveniji), delovni teden je dolg 32 ur, delovna doba za polno pokojnino pa tri leta krajša kot običajno. A sindikati trdijo, da je bruto plača z vsemi dodatki 2740 evrov (2000 evrov neto). Razlika izhaja iz tega, da sindikati navajajo plačo na začetku kariere delavca v rafineriji, Total pa nekoga, ki je po 20 letih postal delovodja.
Sindikati tudi poudarjajo, da si je glavni direktor Totala lani odobril povečanje plače za 52 odstotkov glede na leto prej. Tako je lani dobil 5,9 milijona evrov letne plače, kar je štiristokrat več, kot je minimalna plača v Franciji. Letos pa so se zlasti povečale dividende za delničarje.
Vlada jih je prisilila delati
Stavka je predvsem boj za javno mnenje in stavkajoči so relativno uspešni, saj jih podpira 42 odstotkov Francozov, ki upoštevajo velike dobičke obeh naftnih multinacionalk. Ob vseh težavah pri preskrbi z gorivom 40 odstotkov Francozov stavki nasprotuje.
Vlada predsednika Emmanuela Macrona multinacionalki poziva, naj upoštevata zahteve stavkajočih. Hkrati proti njim napoveduje ukrepe za zagotovitev dobave goriva bencinskim črpalkam. Tako je vlada šest od stavkajočih v Dunkerqueju, od katerih je neposredno odvisna dobava črpalkam na severu Francije, z opiranjem na zakon o širšem javnem interesu prisilila, da opravijo svoje delo. Če bi to zavrnili, jim grozi šest mesecev zapora ali 10.000 evrov kazni. Sindikati so označili ta ukrep za protizakonit in se bodo pritožili na sodišču, medtem ko vlada vztraja z argumentom, da mnogi Francozi zaradi praznega bencinskega rezervoarja ne morejo na delo.
Stavka tudi v jedrskih elektrarnah?
Stavka se počasi že širi na zaposlene v jedrskih elektrarnah, tudi na odgovorne za vzdrževanje in popravila. Ti bi morali v naslednjih tednih spraviti v pogon polovico jedrskih reaktorjev, ki zdaj mirujejo. 27 od 56 jih je zadnje mesece v okvari ali remontu, zato je Francija iz izvoznice elektrike postala uvoznica. Takšna stavka bi torej lahko še bolj zaostrila energetsko krizo v Franciji. Za prihodnji teden pa svojo stavko kot podporo zaposlenim v rafinerijam napovedujejo še železničarji, ki so v preteklosti večkrat z ustavitvijo železniškega prometa izsilili ohranitev svojih visokih plač in privilegijev zgodnjega upokojevanja.
Vplivni sindikat CGT grozi, da bo šel tudi v politični boj proti načrtom vlade o pokojninski reformi (starost upokojevanja naj bi se povišala s sedanjih 62 na 65 let), reformi podpore za brezposelne pa tudi proti vladnemu proračunu za prihodnje leto. »Tvezijo nam, da je stavka zaposlenih v rafinerijah boj tistih, ki branijo svoje visoke plače,« se jezijo v vodstvu CGT. Pri vsem tem imajo podporo levice, medtem ko v stranki republikancev, ki je desna opozicija, pozivajo Macrona k takojšnjim odločnim in radikalnim ukrepom proti stavkajočim.
