Beti Hohler je prva Slovenka, izvoljena za sodnico na ICC. Na predavanju z naslovom Mednarodno kazensko sodišče: Razmišljanja o obljubah, napredku in nevarnostih na Inštitutu za kriminologijo je skozi svoje dolgoletne izkušnje na sodišču, kjer je začela delati že kot pripravnica, predstavila razvoj, delovanje, dosežke in izzive sodišča. 

Ti napadi so v veliki meri usmerjeni v sodno neodvisnost sodnikov, ki je temelj pravne države, zato jih moramo jemati zelo resno.

Edinstven čas v zgodovini

Uvodoma je spomnila na začetke mednarodnega kazenskega prava, ki z nürnberškimi procesi segajo skoraj natanko 80 let v preteklost. Predstavila je načrte in ideje za ICC ter ključne trenutke ob koncu 80. in začetku 90. let, ki so privedli do njegove ustanovitve leta 2002. Devetdeseta leta  so bila po njenem mnenju čas in trenutek, ko mednarodni skupnosti ni uspelo preprečiti najhujših grozodejstev na evropskih tleh in po svetu, vključno z genocidom, vojnimi zločini in zločini zoper človečnost. Se pa zato, po njenih besedah, od današnjih časov razlikuje začetek tisočletja, ko se je »mednarodna skupnost posvetila zagotavljanju odgovornosti za ta grozodejstva. To je bil edinstven čas v zgodovini, ko so različne države lahko učinkovito udejanjile rimski statut.« 

Kljub vsemu  je po njenem mnenju ICC danes močnejše in  čeprav je mednarodno pravo v težkih časih, nanj lahko gledamo optimistično.

Sankcije so velik izziv

Danes se ICC, po besedah Beti Hohler, spopada z izzivi, katerih največji del so ameriške sankcije proti sodnikom, med katerimi je tudi sama. »Ti napadi so v veliki meri usmerjeni v sodno neodvisnost sodnikov, ki je temelj pravne države, zato jih moramo jemati zelo resno. Sodišče in kolegi nadaljujemo svoje delo, prisegli smo, da bomo to opravljali nepristransko, neodvisno ter z integriteto in pogumom. Čeprav so nevarnosti resnične, ne spodkopavajo pomena ICC. Prav nasprotno – poudarjajo ga, saj kažejo, da je sodišče relevantno. Močne države ne napadajo nepomembnih sodišč,« je povedala in dodala, da so poleg sankcij velik izziv tudi nalogi za prijetje, ki jih je Rusija v zadnjih letih izdala proti tožilcem in sodnikom, sodelujočim v sodnih panelih, ki odločajo o zadevah, povezanih z Ukrajino. 

Kljub vsemu  je po njenem mnenju ICC danes močnejše in  čeprav je mednarodno pravo v težkih časih, nanj lahko gledamo optimistično. »Zahteva delo, predanost in odpornost, a mislim, da bo prišel čas, ko bo mednarodno kazensko pravo znova v ospredju in se bo znašlo v lažjih časih, kot so zdaj. ICC danes najbolj potrebuje obnovljeno zavezanost svojim temeljnim načelom,« je še dejala sodnica.

Priporočamo