Ko je ameriški predsednik Joe Biden včeraj zaključeval obisk Izraela in zasedene Palestine, preden se je podal v Savdsko Arabijo, je v Betlehemu, kjer se je srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, lahko ugledal velike transparente. Njihovo sporočilo ga je opominjalo na razmere, v katerih živijo Palestinci. »Gospod predsednik, to je apartheid,« so se na različnih mestih Betlehema in Ramale kazali napisi, ki jih je izobesila izraelska civilnodružbena organizacija B'tselem, ki jo je izraelska država skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, ki se zavzemajo za pravice Palestincev, leta 2021 opredelila za teroristično organizacijo.
Nova pomoč za Palestince
Biden Izraela in zasedene Palestine ni obiskal zato, da bi poskušal ponovno zagnati mirovni proces, ki je pod njegovo pa tudi prejšnjo Trumpovo administracijo močno zdrsel na lestvici prednostnih nalog Washingtona na Bližnjem vzhodu. V Izraelu je s premierjem Jairjem Lapidom podpisal deklaracijo, da bodo Iranu preprečili postati država, ki poseduje jedrsko orožje. V ta namen nameravajo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, torej tudi vojaška. Lapid je bil zadovoljen s tem zagotovilom ZDA (Washington na leto za izraelsko obrambo namenja 3,6 milijarde dolarjev), ki dejansko predstavlja krepitev pritiska na Iran.
Manj zadovoljni so lahko bili Palestinci, ki jim je sicer Biden prinesel vrsto daril, a ne zagotovila, da se bo izraelska okupacija končala. Zagotovilo novih sto milijonov dolarjev pomoči za Palestince (za bolnišnice v vzhodnem Jeruzalemu in nadgradnjo telekomunikacijskih omrežij v Gazi in na Zahodnem bregu do standarda 4G) in dodatnih 200 milijonov za agencijo Združenih narodov, ki pomagajo palestinskim beguncem, se je nahajalo v predsednikovi diplomatski prtljagi. Z Abasom nista spregovorila na skupni tiskovni konferenci, temveč sta izjavo za medije dala ločeno. »Ni čas, da se končna okupacija?« je v svoji izjavi spraševal Abas in predsednika Bidna spominjal, da se čas, ko bi še bilo mogoče doseči rešitev dveh držav, naglo izteka. »Čeprav ta čas ne obstajajo pogoji za obnovitev mirovnega procesa, moja administracija ne bo obupala v poskusih, da obe strani pripelje bliže skupaj,« je o stanju mirovnega procesa na kratko dejal Biden in zagotovil, da se ameriško stališče do rešitve dveh držav ni spremenilo.
Krepitev regionalnega sodelovanja
Le nekaj ur pozneje je že prispel v savdsko Džedo, kjer je bil na najbolj občutljivem delu svoje bližnjevzhodne turneje. Kot prvi ameriški predsednik je v Savdsko Arabijo iz Izraela priletel neposredno, to pa se je zgodilo na dan, ko je Savdska Arabija za letala vseh držav, ki izpolnjujejo letalske standarde, odprla svoj zračni prostor, torej tudi za izraelska. Ta odločitev je bila razumljena kot korak k morebitni normalizaciji oziroma vzpostavitvi diplomatskih odnosov med kraljevino in Izraelom, o čemer se v Rijadu razmišlja, a kraljevina še ni sledila drugim državam v regiji, ki so s tako imenovanimi Abrahamovimi sporazumi iz Trumpovega obdobja vzpostavile diplomatske odnose z judovsko državo.
Še preden se je Biden podal na turnejo po Bližnjem vzhodu, se je moral soočati z očitki, da je zaradi iskanja dodatnih kapacitet nafte pri največjem naftnem proizvajalcu pripravljen pozabiti na eksekucijo novinarja Džamala Hašokdžija, za katero so ameriške obveščevalne službe ugotovile, da jo je moral naročiti kronski princ Mohamed bin Salman. Čeprav v Beli hiši poudarjajo, da se stališče predsednika do uboja Hašokdžija ni spremenilo, je vendarle Biden v Savdsko Arabijo zaradi nujnosti zagotovitve večjih količin nafte pripotoval s temeljnim ciljem preoblikovanja odnosov s kraljevino, ki so vse od njegove izvolitve tudi zaradi nezadovoljstva administracije z nadaljevanjem vojne v Jemnu dosegle dno. Bin Salman je ob začetku krize v Ukrajini in iskanju Zahoda za dodatne dobave nafte zavračal telefonske klice ameriškega predsednika, sedaj naj bi bili v Opecu – ta se bo sestal v začetku avgusta – bolj pripravljeni dodatno povečati svojo produkcijo nafte in s tem pripomoči k morebitnemu nižanju cen tega energenta na svetovnem tržišču.
Včeraj se je Biden srečal s kraljem Salmanom bin Abdelazizom Saudom in kronskim princem Mohamedom bin Salmanom. Vprašanja črpanja nafte in Irana bodo prevladovala tudi na današnji Bidnovi udeležbi na vrhu šestčlanskega sveta za zalivsko sodelovanje (Savdska Arabija, ZAE, Oman, Kuvajt in Bahrajn), ki se ga udeležujeta tudi Egipt in Jordanija. Z arabskimi voditelji v regiji se bo pogovarjal tudi o krepitvi varnostnega sodelovanja.
