Ameriška vlada bo v Teksasu postavila 32 kilometrov zidu na meji z Mehiko, medtem ko se država sooča z novim velikim prihodom migrantov, ki jih na dan naštejejo tudi več kot 10.000. Zid oziroma ograjo bodo postavili v teksaškem okrožju Starr v dolini mejne reke Rio Grande, so poročali ameriški mediji, ki so za gradnjo izvedeli posredno – iz napovedi ministrstva za domovinsko varnost v uradnem listu, da se bodo na omenjenem območju ognili določilom 26 zveznih zakonov in uredb, saj bo zid stal tudi na okoljsko zaščitenem območju z ogroženimi vrstami.
Gradnja zidu na vsej 3145 kilometrov dolgi južni meji je bila ena prvih obljub prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V njegovem mandatu (2017–2021) so potem postavili 737 kilometrov zidu oziroma ograje, večino na mestih, kjer je že prej obstajala neke vrste mejna prepreka, a ne takšna.
Sedanji predsednik Joe Biden je med kampanjo leta 2020 obljubil, da pod njegovim vodenjem države ne bodo zgradili »niti čevlja« mejnega zidu. Ko je 20. januarja 2021 prevzel vodenje države, je v prvih urah podpisal tudi izvršni ukaz o takojšnji ustavitvi gradnje zidu na južni meji.
Zdaj torej to obljubo požira. Ministrstvo za domovinsko varnost po poročanju ameriških medijev razlaga, da je bil že leta 2019 odmerjen proračunski denar za gradnjo zidu in da ga je treba za to tudi porabiti, ker gre za namenska sredstva. Bidnova vlada je tudi tarča ostrih republikanskih kritik, da za zaščito južne meje ne naredi nič in da so migracije ušle izpod nadzora, kar čutijo tudi v velikih ameriških mestih s Chicagom in New Yorkom na čelu, ki imata demokratska župana in kamor migrante načrtno vozijo teksaške oblasti. Župan New Yorka Eric Adams je zato sprožil postopek za preklic določila, po katerem mora mesto prosilcem ponuditi zavetišče, saj je teh zmanjkalo, mestne ulice pa so ponekod preplavljene z migranti.
