Bosno in Hercegovino 2. oktobra čakajo splošne volitve, ko bo skoraj 3,4 milijona volilnih upravičencev izbiralo tričlansko predsedstvo, hkrati bodo potekale volitve obeh domov zveznega parlamenta, skupščin obeh entitet – bošnjaško-hrvaške federacije in Republike Srbske, ter v federaciji še skupščin desetih kantonov. Vprašanje je, ali volitve lahko prinesejo kakšno vidnejšo spremembo v državi, kjer tri skorumpirane nacionalne elite s pomočjo mednacionalnih trenj preusmerjajo pozornost od socialnih problemov, pa tudi od množičnega izseljevanja mladih. »Sedanja situacija zelo ustreza etno-nacionalnim politikom, ki že 25 let ne delajo nič, ne rešujejo nobenega problema, niso izvedli niti ene reforme. Pri tem so skorumpirani, našo državo so že povsem izropali. Njihov interes ni, da bi našli rešitve in da bi mi napredovali,« je v Banjaluki za podcast Buke izjavila politična analitičarka Tanja Topić. Menda sedanja situacija ustreza tudi zaposlenim v javnem sektorju, ki se pod sedanjo oblastjo počutijo varne.
Slabe plače, beg možganov
Delavci v obeh entitetah, Federaciji BiH in Republiki Srbski, pa živijo ne samo slabo, ampak tudi vse slabše. V federaciji, denimo, je po podatkih Al Jazeere vseh delavcev 540.000, od tega jih polovica dela za manj kot 440 evrov. V nekaterih predelih BiH prejemajo celo manj kot 550 bosanskih mark, torej manj kot 275 evrov mesečne plače. Vladajoči politiki zdaj radi poudarjajo, da se plače povišujejo, a pri tem ne povedo, da dvig plač zaostaja za inflacijo. Že tako majhna kupna moč delavcev se samo zmanjšuje.
Tudi evropska energetska kriza bo močno udarila BiH, morda bolj federacijo, ker bi srbski član predsedstva Milorad Dodik lahko kaj dosegel za Republiko Srbsko v Moskvi, kjer je bil včeraj na obisku pri predsedniku Vladimirju Putinu. Vendar se je prav Republika Srbska pred volitvami močno zadolžila, ker je Dodik delil denar, da bi pridobil volilce. Hud problem v BiH po volitvah bo tudi podražitev mleka. Mnogi se sprašujejo, kako bodo delavci, upokojenci in nezaposleni preživeli zimo. Sicer naj bi Bosance s svojimi pošiljkami denarja reševali njihovi ekonomski migranti. Izseljevanje mladih in beg možganov pa je še ena temna plat sedanje BiH, pravzaprav večjega dela balkanskih držav.
Predsedstvo znanih obrazov
Dodik se zdaj sicer ne poteguje več za položaj srbskega člana predsedstva, ampak bi se vrnil na položaj predsednika Republike Srbske. Tako bi lahko zamenjal položaj z Željko Cvijanović, ki je iz njegove stranke SNSD in ena treh kandidatov za srbskega člana predsedstva. Za Dodika pa je zelo pomembno, da njegova stranka z zavezniki doseže čim višjo zmago na volitvah v skupščino Republike Srbske, kjer od lani nima več zagotovljene dvotretjinske podpore, potrebne za potrjevanje veta v predsedstvu BiH – tako denimo prejšnji teden ni dobil podpore za blokado podelitve agremaja novemu nemškemu veleposlaniku.
Tudi sicer ni pričakovati novih obrazov. Največ možnosti za izvolitev za bošnjaškega člana predsedstva ima Bakir Izetbegović, ki je položaj že zasedal v letih 2010–2018. Sedanji član Šefik Džaferović ne kandidira znova. Znova kandidira hrvaški član predsedstva Željko Komšić, ki je trn v peti Hrvatov, saj je bil pred štirimi leti izvoljen s pomočjo glasov Bošnjakov. Njegova stališča niso pogodu niti uradnemu Zagrebu niti najmočnejši stranki Hrvatov v Bosni, HDZ BiH. Slednja je v volilni boj proti Komšiću poslala nekdanjo predsednico Federacije BiH Borjano Krišto.
Med pripravami na volitve je opazovalna misija Pod lupo, ki jo financirajo ZDA, v BiH sicer odkrila več kot 20 primerov kupovanja mest v lokalnih volilnih odborih in enajst primerov neposrednega kupovanja glasov.
