Odločitev hrvaškega ustavnega sodišča iz septembra letos končuje sodni postopek, v katerem je oče na vse načine poskušal doseči plačevanje minimalne preživnine za otroka, rojenega leta 2021. Po poročanju Jutarnjega lista sodnikom niso zadostovali le uradni podatki o prijavljenih dohodkih, temveč so skrbno preverili njegovo celotno premoženjsko stanje in življenjski slog zavezanca.
Mati je prvo tožbo za ugotovitev očetovstva in določitev preživnine vložila leta 2022. Oče očetovstva ni izpodbijal, je pa trdil, da mu finančno stanje ne dopušča plačila zahtevane preživnine, saj naj bi imel le tisoč evrov mesečne plače. Navajal je še, da preživlja tri otroke in da mu finančno pomagajo starši, ki so v pokoju in pri katerih naj bi živel. Sodišču je sprva predlagal plačilo dobrih sto evrov preživnine mesečno.
Razkritje razkošnega življenjskega sloga
Med dokaznim postopkom je sodišče ugotovilo povsem drugačno sliko od tiste, ki jo je prikazoval zavezanec. Odkrili so, da je kupil drago hišo na prestižni lokaciji blizu Zagreba in da je lastnik treh luksuznih apartmajev v priljubljenem istrskem letovišču.
Prav tako je bil do marca 2022 ustanovitelj in družbenik v dveh gradbenih podjetjih, ki sta v letu 2021 skupaj ustvarili skoraj pol milijona evrov dobička. Tik pred izrekom sodbe je lastništvo podjetij prenesel na svojo soprogo.
Družina redno uporablja luksuzna vozila, oče pa je svoj visok življenjski standard dokumentiral s številnimi fotografijami na družbenih omrežjih. Zaradi očitnega poskusa prikrivanja dejanskega stanja mu je prvostopenjsko sodišče določilo preživnino v višini tisoč evrov mesečno in mu naložilo plačilo 52.405 evrov zaostankov ter 1700 evrov pravdnih stroškov.
Zavrnitve na višjih instancah
Oče se je na odločitev pritožil na županijsko in pozneje še na vrhovno sodišče, pri čemer je zatrjeval, da je šlo za kršitev ustavnih pravic, neustrezno ugotavljanje premoženja in diskriminacijo na podlagi spola. Trdil je, da so sodišča nedopustno presojala njegov življenjski standard na podlagi zasebnih fotografij. Vrhovno sodišče je njegove zahtevke zavrnilo, enako pa je storilo tudi ustavno sodišče v nedavni odločbi.
Ustavni sodniki so poudarili, da so redna sodišča njegovo nadpovprečno premoženjsko stanje ugotovila na podlagi uradnih dokazov, vključno z izpiski iz sodnega registra in finančnimi poročili podjetij.