Volitve je zaznamoval strah pred porastom umorov, ugrabitev in izsiljevanj, za katere na splošno pripisujejo odgovornost tujim kriminalnim združbam. Kast je obljubil, da bo ob meji z Bolivijo zgradil zidove, ograje in jarke, da bi preprečil vstop migrantom iz revnejših držav na severu, kot je Venezuela.
Po objavi izidov volitev je napovedal, da bo ponovno zgradil Čile po štirih letih vladavine leve sredine, ki jih je označil za morda najslabšo vlado v demokratični zgodovini Čila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Čile se je nocoj zbudil,« je dejal 59-letni ultrakonservativni oče devetih otrok in dodal, da morda ni najbolj priljubljen, vendar čuti, da ima mandat milijona čilskih volilcev. Če bo izvoljen, bo Kast prvi skrajno desni voditelj Čila od vojaške diktature Augusta Pinocheta v letih 1973–1990.
Desnica si je po začasnih izidih zagotovila večino tudi na nedeljskih volitvah v oba domova parlamenta.
Malo verjetna zmaga za Jarovo
Jarova, ki je delovala v administraciji odhajajočega levega predsednika Gabriela Borica, se je skušala upreti veliki nenaklonjenosti komunistom v Čilu. Čeprav je zbrala največ glasov, jo je podprlo precej manj volilcev, kot so napovedovale ankete. Analitiki zato ocenjujejo, da je malo verjetno, da bi lahko zmagala v drugem krogu volitev.
»Ne pustite, da strah otrdi vaša srca,« je 51-letna Jarova pozvala volilce v prvem odzivu na izide. Vztrajala je, da odgovor na kriminal ni »izmišljanje idej, ki so ena bolj radikalna od druge«.
Neodvisni ekonomist Franco Parisi je presenetil z uvrstitvijo na tretje mesto pred skrajno desnim poslancem Johannesom Kaiserjem in nekdanjo konservativno županjo Evelyn Matthei. Parisi se je vzdržal podpore Jarovi ali Kastu v drugem krogu, češ da morata oba poiskati nove volilce na ulici.
Volitve veljajo za kazalnik podpore levici v Južni Ameriki. Ta je v zadnjih dveh letih izgubila oblast v Argentini in Boliviji ter se sooča z velikim izzivom na kolumbijskih in brazilskih volitvah prihodnje leto.
