Med visokopredelana živila (uveljavil se je tudi izraz ultraprocesirana živila) med drugimi sodijo gazirane in energetske pijače, pripravljene jedi, predelano meso, pakirani prigrizki, kot so čips in krekerji, določene zamrznjene jedi (denimo pica, obroki za v mikrovalovno pečico), kečap, majoneza, solatni prelivi, sirni namazi, predelani pekovski izdelki in tako naprej. Ti izdelki so na lestvici predelane hrane nasprotje svežemu sadju in zelenjavi, jajcem, oreščkom in drugim minimalno predelanim živilom.
Evropska komisija računa, da bi davek napeljeval proizvajalce k ponudbi bolj zdrave hrane, potrošnike pa k njenemu nakupu. Med razlogi za ukrep navajajo podatek, da so srčno-žilne bolezni vodilni razlog umrljivosti v Evropski uniji, saj zaradi njih umre 1,7 milijona ljudi na leto. Ekonomski stroški teh bolezni letno znašajo 280 milijard evrov. Ob tem EU navaja dokaze o povezanosti med pogostim uživanjem visokopredelanih živil in visokim tveganjem debelosti, sladkorne bolezni ter presnovnih motenj in bolezni.
