Evropski zunanji ministri na današnjem zasedanju razpravljajo o naboru ukrepov, s katerimi bi lahko zaradi obsežnih kršitev človekovih pravic v Gazi sankcionirali Izrael. Evropska služba za zunanje delovanja (EEAS) je v internem pregledu asociacijskega sporazuma EU in Izraela namreč ugotovila, da Izrael ne spoštuje več pridružitvenega sporazuma.
Med možnostmi so ukinitev potovanj brez vizumov, zaustavitev političnega dialoga, blokada uvoza iz judovskih naselbin, suspenz pridružitvenega sporazuma in preprečitev dostopa Izraela do evropskih programov Erasmus in Horizon za izraelske študente in znanstvenike.
Za večino teh ukrepov je potrebno soglasje. Trgovinske sankcije, denimo začasna ukinitev trgovinskih preferenčnih pogojev, pod katerimi lahko izraelski proizvodi prihajajo na evropski trg, ali zamrznitev letalskega sporazuma med EU in Izraelom, pa bi lahko medtem sprejeli le s kvalificirano večino držav članic, kar pomeni 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. A vprašanje, za nekatere ukrepe bi bilo mogoče doseči vsaj kvalificirano večino, ostaja odprto.
Nezadostno uresničevanje dogovora
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je dejala, da je sedaj ključen cilj zagotoviti večji dovoz humanitarne pomoči za prebivalce Gaze. Dogovor o izboljšanju humanitarnih razmer je EU pred dnevi že dosegla. Povečali naj bi število tovornjakov s humanitarno pomočjo in odprli nekatere mejne prehode. Okoli 40 do 50 tovornjakov na dan naj bi po nekaterih podatkih humanitarnih organizacij sedaj prihajalo v Gazo, kar je zgolj prgišče v primerjavi z več sto tovornjaki, ki so dnevno prihajali tja med prekinitvijo spopadov.
»Vidimo nekaj dobrih znakov, da prihaja več tovornjakov in oskrbe do prebivalcev Gaze, vendar seveda vemo, da to ni dovolj in da si moramo bolj prizadevati, da se dogovorjeno izvaja tudi na terenu,« je dejala Kallasova. »Dokler se stanje ne izboljša, nismo naredili dovolj,« je še ocenila in pristavila, da je humanitarno pomoč veliko težje zagotavljati, ker med Izraelom in Hamasom ni prekinitve ognja.
Podobno je ocenila tudi komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib. Izrael je sprejel nekaj pozitivnih ukrepov, vendar še ne izvaja v celoti dogovora z Evropsko unijo o povečanju humanitarne pomoči: »Res je, da imamo tovornjake, ki lahko vstopajo, vendar ne vemo natančno, koliko jih je. Jasno pa je, da se sporazum ne izvaja v celoti.«
Fajon: EU ima dolžnost ukrepati
»EU mora uporabiti vse možne ukrepe, da bi preprečila nadaljevanje vojne in ubijanje civilistov,« je ob prihodu na zasedanje povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dejala je, da Slovenija podpira katerega koli od ukrepov, a je tudi bila skeptična, da se bo možno dogovoriti za katerega od njih. »Kolikor preštevam države, se mi zdi, da politične volje ne bo,« je pristavila.
Če ne bo sprejeto nič, bo Slovenija razmišljala o sprejetju lastnih ukrepov, je napovedala. Njihov nabor so v minulih dneh že preverjali pri različnih vladnih resorjih, je še povedala Fajonova.
