Kaj je cilj pogajanj med ZDA in Iranom, ni povsem jasno. ZDA naj bi si želele doseči trden dogovor o celoviti ureditvi iranskega jedrskega vprašanja, torej neke vrste močnejši sporazum, kot je leta 2015 doseženi dogovor o iranskem jedrskem vprašanju (JCPoA), iz katerega je Donald Trump leta 2019 enostransko izstopil v času svojega prvega mandata.
Po drugi strani pa želijo Iranci za začetek očitno doseči neke vrste vmesni dogovor do sklenitve trajnega sporazuma, saj jim je ameriški predsednik v nedavnem pismu zagrozil z vojaškim posredovanjem, če v dveh mesecih ne najdejo skupnega jezika. Takšen časovni okvir pa je za dosego celovitega sporazuma po ocenah Teherana nerealističen. Ali Šamkani, svetovalec verskega voditelja Alija Hameneja, je dejal, da je Iran pripravljen na dogovor in da na pogovore prinašajo tudi praktičen predlog. »Če bo Washington prišel z iskrenimi nameni in resnično voljo za dosego sporazuma, bo pot do njega jasna in gladka,« je pristavil.
V ameriški administraciji o pogajanjih pravijo, da ponujajo priložnost za mir, v Teheranu pa jih ocenjujejo kot pokazatelja, ali si Američani res želijo doseči dogovor. Še vedno je sicer odprto, ali bosta ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči sedla za skupno mizo k neposrednim pogajanjem ali pa bodo ta potekala posredno in bo sporočila od enega do drugega prenašal omanski zunanji minister.
Mešani signali na obeh straneh
Pred morebitnim delnim vnovičnim zbližanjem ZDA in Irana – uradni odnosi so pretrgani vse od islamske revolucije v Iranu leta 1979 – so prihajali mešani signali tako iz Washingtona kot Teherena. ZDA so v minulih tednih krepile svojo vojaško prisotnost v oporiščih na Bližnjem vzhodu kot del odvračanja Irana.
Tik pred pogajanji je Washington uvedel še dodatne sankcije proti Iranu, ki so jih sprejeli tudi za kitajske subjekte in plovila, povezane z iransko naftno industrijo. Iran namreč precejšen delež nafte zaradi sankcijskega režima ZDA proda na Kitajsko.
Hkrati so različna sporočila prihajala iz regionalno oslabljenega Irana. Oblasti so samozavestno razlagale, da so Američani lahko srečni, da je Iran pristopil k pogajanjem, hkrati pa so sporočale, da ne vidijo nevarnosti izbruha vojne. Za povrh ZDA ponujajo vstop na iranski trg z investicijami.
Kot je dejal predsednik Masud Pezeškian, je to osebno mnenje ajatole Hameneja, ki je Iran opredelil za varnega ekonomskega partnerja. Po drugi strani pa napovedujejo možnost izgona inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), če se bodo ameriške grožnje nadaljevale.
