Zaradi rudnin, ki predstavljajo bogastvo DRK, se v državi vedno znova bijejo boji. Tam se nahajajo tudi ruadnske sile, kar sicer ni novost konflikta na vzhodu DRK, domnevno naj bi tja bile poslane zaradi ogrožene nacionalne varnosti, da se boji ne bi prelili v Ruando. Toda zdi se, da ščitijo interese tutsijevske milice M23, ki se financira s tihotapljenjem in preprodajo surovin v Ruando, tudi koltana in zlata. Uradno sicer zanikajo, da podpirajo milico M23.
Mednarodna posredovanja
Da bi novi boji potihnili, sedaj poskuša posredovati južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Telefoniral je tako ruandskemu predsedniku Paulu Kagameju, prav tako pa tudi kongoleškemu predsedniku Félixu Tshisekediju. Poleg želje za mir ga je k posredovanju spodbudilo tudi to, da je med južnoafriškimi modrimi čeladami, ki so nastanjene v DRK, bilo v zadnjih bojih ubitih že dvanajst vojakov. Soočen je namreč z očitki, da so južnoafriške sile slabo opremljene.
»Voditelja držav sta se strinjala, da vse strani v konfliktu nujno potrebujejo prekinitev ognja in nadaljevanje mirovnih pogovorov,« so danes sporočili iz urada Ramaphose. V Kongo je poklical tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je skupaj s Tshisekedijem podprl prizadevanja angolskega predsednika Joãoja Lourença za čimprejšnji ponovni začetek pogovorov med DR Kongo in Ruando. »Suverenost in ozemeljsko celovitost Demokratične republike Kongo je potrebno spoštovati,« je v izjavi zapisala kontaktna skupina za območje Velikih jezer, ki ji trenutno predseduje Nemčija. Obe strani so pozvali, naj spoštujeta avgusta dogovorjeno premirje ter se vrneta k pogovorom.
Vsi ti pozivi so zalegli vsaj toliko, da se bosta ruandski predsednik Kagame in kongoleški predsednik Tshisekedi predvidoma jutri pogovorila po videoklicu.
Svarila varnostnega sveta
V Demokratični republiki Kongo sedaj prisotnost ruandskih sil pojmujejo kot vojni zločin in zahtevajo, da se proti Ruandi uvedejo sankcije. Varnostni svet OZN se za takšen ukrep še ni odločil. Je pa že v nedeljo posvaril pred razširitvijo konflikta ter podprl ozemeljsko celovitost DRK. Pred boji se umika sicer nenujno osebje misije Združenih narodov Monusco, sicer največje mirovne misije Združenih narodov z okoli 11.000 pripadniki. Modre čelade so v DRK prisotne že od leta 2000, ko so bile ustanovljene, da bi nadzorovale mirovni proces po drugi kongoleški vojni.
Že šest let poteka zadnji krog vojne v DRK. Doslej je terjala šest milijonov življenj, do večine žrtev ni prišlo zaradi bojev, temveč zaradi razširjanja bolezni in podhranjenosti prebivalstva.
