V Braziliji so od ustanovitve republike leta 1889 izvedli pet uspešnih vojaških državnih udarov, vedno pa so se za pučiste končali brez posledic. Neuspeli poskus državnega udara leta 2022, ko je republikanski predsedniški kandidat in takratni predsednik Jair Bolsonaro poskušal obdržati oblast po izgubljenih volitvah proti Luizu Inaciu Luli da Silvi, se sedaj izteka drugače.
Zapor z mini barom
Bolsonaro je v torek začel prestajati kazen za poskus državnega udara v Braziliji in za razveljavitev volitev leta 2022, in to kar v zaporniški celici sedeža zvezne policije v prestolnici Brasilii. Dvanajst kvadratnih metrov velika celica z oknom, za brazilske razmere luksuzno opremljena z zasebno kopalnico, mini barom, klimatsko napravo in televizijo, bo vsaj za začetek njegov nov dom za naslednjih 27 let in 3 mesece, če bi odsedel vso kazen. Sedemdesetletnega bivšega predsednika sicer pestijo številne zdravstvene težave – gastritis, kožni rak, vnetje pljuč, nenehni napadi kolcanja po spodletelem atentatu leta 2018 in druge.
V nedavno preurejeno celico so Bolsonara pripeljali že v soboto zaradi velike nevarnosti pobega. Obstajajo špekulacije, da je poskušal poiskati zatočišče na ameriškem veleposlaništvu v glavnem mestu. To je od njegovega doma, kjer je bil več kot sto dni v hišnem priporu, oddaljeno petnajst minut vožnje. Zatočišče tam bi utegnil dobiti, ker je ameriški predsednik Donald Trump njegov veliki politični zaveznik, Bolsonarov poskus državnega udara pa je bil precej podoben vdoru Trumpovih privržencev v kongres po izgubljenih volitvah leta 2020. Razlika je bila v sodnih epilogih: medtem ko je Bolsonarov državni udar pripeljal do sodnega epiloga, je bila pred nastopom drugega Trumpovega mandata kazenska obtožnica proti njemu umaknjena, ker ustava med mandatom prepoveduje pregon predsednika.
Je pripravljal pobeg?
Trump in Bolsonaro sta, tako kot argentinski predsednik Javier Milei, poljski predsednik Karol Nawrocki in madžarski premier Viktor Orban, pripadnika iste politične linije. Ameriški predsednik je v preteklih mesecih odkrito pozival h končanju sojenja proti Bolsonaru in ga opisoval kot lov na čarovnice. Prav zaradi sojenja Bolsonaru je julija 2025 uvedel 50-odstotne carine na praktično ves uvoz iz Brazilije. Za njihovo odpravo je zahteval, da pravosodje v Braziliji spremeni smer. Pritisk ni uspel. Lula da Silva je dejal, da gre za poskus vmešavanja v notranje zadeve Brazilije ter da je pravosodje tam neodvisno. Kljub tej zavrnitvi Trump svojega političnega zaveznika očitno ni hotel pustiti na cedilu.
So torej naklepali še eno zaroto? Tik pred pravnomočnostjo sodbe si je Bolsonaro minuli konec tedna poskušal odstraniti elektronsko nagležnjico, zaradi katere je smel ostajati v hišnem priporu. Obstajajo indici, da naj bi beg načrtoval med hitro sklicanim protestom privržencev pred njegovo hišo, h kateremu je po spletnih družbenih omrežjih pozval njegov najstarejši sin Flavio Bolsonaro, ki je senator. Sodnik, ki je odredil Bolsonarovo preventivno pridržanje, je v obrazložitvi navedel prav bližino ameriškega veleposlaništva. S tem je nakazal, da bi predsednik tam morebiti hotel zaprositi za azil. Tega je poskušal že dobiti v Argentini pri Javierju Mileiu, dve noči pa je letos prespal tudi na madžarskem veleposlaništvu v Brasilii. Preiskovalnemu sodniku je Bolsonaro sicer zatrjeval, da ni nameraval pobegniti in da si je poskušal sledilno nagležnjico odstraniti zaradi halucinacij, ki jih je imel zaradi jemanja različnih zdravil.
Zanimiva izjava Trumpa
Da se je morda pripravljal pobeg Bolsonara, je s svojimi dvoumnimi odzivi v soboto, ko še ni vedel, da so nekdanjega brazilskega predsednika aretirali, nakazal sam Trump. Novinarjem je na trati Bele hiše zatrdil, da se je dan prej z Bolsonarom slišal po telefonu, že kmalu pa se bosta tudi videla. Ko so ga novinarji opozorili, da so Bolsonara aretirali, je Trump presenečen dejal le: »To je škoda.« Politični sopotniki Bolsonara sedaj napovedujejo, da bodo poskušali sprejeti zakon za amnestijo nekdanjega predsednika.
