Po prepričanju Josepa Borrella bi mornarice s patruljiranjem Tajvanske ožine pokazale zavezanost Evrope k svobodi plovbe. V tej ožini je kitajska vojska nazadnje v začetku aprila izvedla obsežne vaje, ki so sledile srečanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji.

Šef evropske diplomacije je že v četrtek v Evropskem parlamentu poudaril, da je potrebno zavrniti ukrepanje proti Tajvanu, ne samo iz moralnih, pač pa tudi gospodarskih razlogov, pri tem pa omenil pomen Tajvana v proizvodnji najnaprednejših polprevodnikov.

V središču spora Kitajske z Južno Korejo

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Xi Jinping.

V skladu s politiko ene Kitajske Peking vsakokrat obsoja politične stike Taipeija z državami, ki nimajo vzpostavljenih uradnih diplomatskih stikov s Tajvanom. Med temi državami je velika večina članic Združenih narodov, vključno s celotno EU.

Tajvan se je hkrati znašel v središču najnovejšega spora Kitajske z Južno Korejo. Peking so namreč razburile besede južnokorejskega predsednika Yoona Suk-yeola, ki je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters vprašanje Tajvana označil za »globalno vprašanje« in pri tem namignil, da je za zadnjimi napetostmi želja Kitajske za spremembo statusa quo s silo.

Peking je zaradi predsednikovih izjav podal protest pri južnokorejskem veleposlaniku, so danes sporočile kitajske oblasti.