V Braziliji so do včeraj popoldan aretirali 1500 oseb, iskali pa informacije še o stotinah drugih, potem ko so privrženci bivšega predsednika Jaira Bolsonara v nedeljo vdrli v poslopja predsednika države, ustavnega sodišča in kongresa ter številne prostore razdejali. Več tisoč ljudi, ki ne verjamejo v oktobrski volilni poraz Bolsonara in kljubujejo novemu predsedniku Luizu Inaciu Luli da Silvi, se je po osemkilometrskem pohodu po prestolnici prebilo v urade vodstev vseh treh vej oblasti, kar je sprožilo mnoga vprašanja o varovanju. Res je bila nedelja, ko so poslopja povečini prazna, a vendar so takšni dogodki zadnje mesece viseli v zraku. Bolsonarovi privrženci so bili vse od volitev utaborjeni pred poveljstvom vojske in zahtevali njeno posredovanje. Decembra so po nasilnem pohodu poskusili vdreti v poveljstvo zvezne policije, pred tremi tedni pa je policija aretirala moškega, ki naj bi načrtoval bombni napad na letališče, da bi sprožil posredovanje vojske.
V nedeljo se je poleg že prisotnih Bolsonarovih privržencev v mesto pripeljalo še štirideset avtobusov. Na posnetkih je bilo videti množico v rumeno in zeleno oblečenih protestnikov, ki so zavzeli območje Trga treh vej oblasti v središču Brasilie, kamor so leta 1960 preselili prestolnico iz Ria de Janeira. Brez večjih težav so prišli mimo policijskih barikad, v okna so metali kamenje in s kovinskimi ograjami razbijali stekla, da so si utrli pot v notranjost. Nekdo se je prebil do mize predsednika spodnjega doma kongresa, kar je samo ena od podobnosti z vdorom privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa v ameriški kongres 6. januarja 2021. V predsedniški palači so razdejali pisarne, razmetali pohištvo in računalnike, CNN navaja kuratorja palače, ki je našel poškodovana števila dragocena umetniška dela.
Po posredovanju zvezne policije, ki je uporabila solzivec, vodne topove in šok granate, je bilo vdora konec po treh urah. Približno 70 oseb je bilo ranjenih. Policija je v nedeljo aretirala več kot dvesto oseb, ki so ostale v poslopjih, včeraj pa še več kot 1200. Včeraj so Bolsonarovi privrženci začeli zapuščati tabore, ki so jih postavili v prestolnici, potem ko je sodišče ukazalo njihovo izpraznitev v 24 urah.
»Fašistični fanatiki«
Predsednika Lule da Silve v času nedeljskih dogodkov ni bilo v palači, je pa precej jasno, da je bilo dejanje Bolsonarovih privržencev usmerjeno predvsem proti njemu, saj mnogi ocenjujejo, da je prevelik levičar in da državo pelje v komunizem. Lula je oktobra v drugem krogu volitev tesno, s 50,9 odstotka glasov proti 49,1 premagal Bolsonara, prisegel pa na novega leta dan. Bolsonaro ni nikoli jasno priznal poraza, že pred volitvami pa je širil dvome o elektronskih volilnih napravah. Številni njegovi privrženci so iz tega in iz Bolsonarovega poraza, ki je bil tesnejši od napovedi, izpeljali trditve o prevarah, ki pa jih je sodišče sicer zavrnilo.
»Ti fašistični fanatiki so storili nekaj, česar država še ni videla v svoji zgodovini,« se je na dogodke odzval Lula, ki je bil v času dogodkov na jugovzhodu države v mestu Araraquara, ki so ga nedavno prizadele hude poplave. »Ugotovili bomo, kdo so vandali, in šli nad njih s polno močjo zakona,« je dejal.
Prvi ukrepi so sledili hitro. V prestolnici so razglasili izredno stanje in močno okrepili varnost. Za devetdeset dni so s položaja umaknili guvernerja zveznega okrožja Brasilia, ki je sicer povezan z Bolsonarom, z razlago o slabem ukrepanju policije. Nasploh je včeraj obviselo v zraku veliko vprašanj o nedeljskem dogajanju – zakaj se je pohod na centre oblasti zgodil prav zdaj, kdo ga je ukazal in usklajeval ter zakaj ga varnostne sile niso preprečile. Veliko je sumov o sodelovanju dela policije, obveščevalnih služb in morda še koga. Bržkone bo Brazilija priča vrsti preiskav, da bi dogodkom prišli do dna.
Bolsonaro v bolnišnici v Orlandu
Bolsonaro, ki je dva dni pred Lulovo prisego odšel v ZDA, je v nedeljo na družbenih omrežjih v mili obliki obsodil dogodke. Zapisal je, da so mirne demonstracije, ki potekajo v mejah zakona, del demokracije, »vandalizem in vdor v javne zgradbe, kot je bilo to danes in kot je to storila levica leta 2013 in 2017, pa to niso«. Leta 2013 so se po podražitvi javnega prometa začele velike demonstracije, ki so se nadaljevale tudi z zasedbo javnih in zasebnih poslopij. Leta 2017 so potekali veliki in tudi nasilni protesti pred kongresom proti predsedniku Michelu Temerju.
Bolsonaro je decembra odletel na Florido, v Orlando. Doma je tarča štirih preiskav zaradi domnevne zlorabe policije in širjenja volilnih laži. Njegov sin Edurado, ki je poslanec, je bil po poročanju Washington Posta novembra pri Trumpu in njegovih svetovalcih, ti pa so Bolsonaru tudi kovali povolilno strategijo izpodbijanja volilnih rezultatov.
Bolsonara so včeraj prepeljali v bolnišnico zaradi hudih bolečin v trebuhu. Te težave so mu ponavljajo od leta 2018, ko ga je med predvolilnim shodom zabodel moški.
ZDA in Rusija podpirata Lulo
Iz sveta so prihajale obsodbe dogodkov v Braziliji. Ameriški predsednik Joe Biden jih je označil za »napad na demokracijo in miren prenos oblasti«. Odprlo se je tudi vprašanje o nadaljnjem bivanju Bolsonara v ZDA, kamor je verjetno vstopil z vizumom za diplomate in vladne uslužbence. Kremelj je obsodil napad na oblastne ustanove in izrazil polno podporo Luli, ki je v preteklosti odgovornost za vojno v Ukrajini pripisoval tako Moskvi kot Kijevu. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da gre za napad na demokracijo, turško zunanje ministrstvo pa je zapisalo, da »je pomembno spoštovati rezultate volitev in demokratični proces, ki odraža voljo ljudi«.
