Kot daleč nezadostna je bila v mednarodni skupnosti označena ponedeljkova pošiljka humanitarne pomoči v Gazo, ki jo je odobril Izrael. Pet tovornjakov za dva milijona ljudi se je zdelo kot slaba šala po več tednih opozoril iz Zahoda in človekoljubnih organizacij, da Izrael zadrževanje humanitarne pomoči uporablja kot orožje v vojni. Preden je Izrael uvedel blokado humanitarne pomoči, je namreč v času prekinitve spopadov v Gazo dnevno pripeljalo več sto tovornjakov humanitarno pomoč – na vrhuncu jih je v Gazo vstopilo okoli 600 dnevno. Prehranska stiska v Gazi je tako velika, da ljudje po poročanju Al Jazeere jedo tudi krmo za živino, moko pa pomešajo s peskom. Moka dosega vrtoglavo ceno skoraj 30 dolarjev za kilogram.
Najkasneje danes naj bi sledili novi tovornjaki humanitarne pomoči v Gazo, tokrat so za vstop enklavo izraelske oblasti prižgale zeleno luč stotim tovornjakom. Vsaj delno je očitno naraščajoča kritika mednarodne skupnosti tako zalegla, toda kljub temu Izrael ne kaže nobenih znakov, da bi zaustavil vojaško kampanjo, ki meri na popolno nadzorovanje Gaze in njeno razbitje na tri dele.
Šef generalštaba bi kritiku odvzel generalske čine
Samo od polnoči v torek je bilo v zračnih napadih ubitih čez 70 ljudi, med njimi tudi otroci. Po tem in drugih napadih je doslej z najbolj ostro kritiko vlade na račun trajajočih napadov za razburjenje v izraelskem političnem prostoru razburil Jair Golan, vodja sicer majhne stranke demokratov, ki je z združitvijo nekoč mogočnih in vladajočih laburistov ter levičarske stranke Merec na izraelski politični sceni šele deset mesecev. »Izrael je na poti, da postane država izobčenec med narodi - kot nekdanja Južnoafriška republika -, če se ne bo začel obnašati kot zdrava država. Takšna država ne vodi vojne proti civilistom, ne ubija dojenčkov zaradi hobija in si ne zastavlja ciljev, ki vključujejo izgon prebivalstva,« je dejal Golan. Zaradi teh izjav je šef generalštaba izraelske vojske Ejal Zamir zahteval, da se Golanu, sicer nekdanjemu generalu izraelske vojske, odvzamejo generalski čini. Zamir je namreč zatrjeval, da se vojska bori v skladu s svojimi vrednotami in mednarodnimi normami.
Netanjahujevo rahljanje omejitev dostave humanitarne pomoči v Gazo je sicer predmet ostre kritike na skrajni desnici. A je ta z vladno odločitvijo vendarle pristala nanjo, da bi po Netanjahujevih opozorilih zmanjšali pritisk zaveznikov na Izrael. Gre predvsem za pritisk iz ZDA, točneje iz kongresa, kjer po enajstih tednih trajajoče blokade podobe stradajočih otrok najedajo politično podporo v kongresu. Gre za kapljico v oceanu nemudoma potrebne pomoči, je po prvem dnevu rahlo priprtih vrat Gaze za humanitarno pomoč ocenjeval namestnik generalnega sekretarja OZN Tom Fletcher. Ko so v torek humanitarne organizacije čakale na prehod novih tovornjakov v Gazo, je opozarjal, da v naslednjih 48 urah grozi smrtna nevarnost kar 14.000 dojenčkom, če ne bodo dobili potrebne pomoči.
Svarila neobvladljivih razmer
Z trajajočo blokado je Izrael genocidne razmere v Gazi pripeljal do nove nizke točke te 592 dni trajajoče vojne. Vse večjemu delu prebivalstva – med njimi je skoraj milijon otrok - grozi stradanje in posledična smrt. »Skrbi nas, da se bo pomanjkanje hrane, če se bo nadaljevalo, eksponentno povečevalo in bo postalo neobvladljivo,« je ocenil Akihiro Seita, direktor za področje zdravja pri Agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).
Z obsegom v ponedeljek dostavljene pomoči v mednarodni skupnosti niso bili zadovoljni. Francija, Velika Britanija in Kanada so sporočile, da gre za nezadostno količino pomoči. Prav tako pa so v ponovno stopnjujočem pritisku na Izrael napovedale ciljne sankcije proti državi, če ta ne bo takoj ustavila vojaške operacije v Gazi. Za popolno odpravo blokade humanitarne pomoči za Gazo se je zavzelo tudi 22 večinoma evropskih držav, med njimi Slovenija. V izjavi so se izrekli še proti politizaciji humanitarne pomoči, omogočanju Združenim narodom, da opravi naloge razdeljevanja humanitarne pomoči, Hamas pa so pozvali k izpustitvi vseh talcev.
