Med novicami iz Ukrajine je minuli teden odmevala tudi vest o kraju Energodar. Mediji so bili polni fotografij in novic o prebivalcih tega mesta, ki s svojimi telesi že dneve blokirajo cesto, da bi ruski vojski preprečili dostop do največje ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporižiji. »Ozemlje jedrske elektrarne Zaporižija so okupirale oborožene sile Ruske federacije,« so poročali mediji in med drugim navajali, da je med obstreljevanjem ogenj zajel center za urjenje ob elektrarni. Nekaj dni kasneje so poročali o prekinjeni daljnovodni povezavi do že desetletja ugasnjene elektrarne v Černobilu, ki naj bi zato vsak čas ostala brez aktivnega hlajenja, v tem primeru naj bi se izrabljeno jedrsko gorivo lahko začelo segrevati in sevati (čeprav slednje ne drži).
Ob spremljanju teh novic bi gledalec, bralec ali poslušalec lahko dobil vtis, da ruska vojska v Ukrajini napada jedrske elektrarne, da bi jih uničila. Toda strokovnjaki pojasnjujejo, da je cilj zavojevalske vojske predvsem zavzeti elektrarne – ne zgolj jedrske – in prevzeti nadzor nad njimi. Uničenje ni cilj, je bil jasen predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije Tomaž Žagar.
Psihološka, ne realna grožnja
Elektrarne, ne samo jedrske, so namreč del kritične infrastrukture, skupaj z daljnovodi, letališči ter komunikacijsko, cestno in vodovodno infrastrukturo ... »Zato jih želi zavojevalska vojska zavzeti in obvladati, ne uničiti. Navsezadnje je veliko lažje presekati daljnovode, učinek je enak,« je poudaril Žagar. »Ruska vojska je jedrske elektrarne zavzela preprosto zato, ker so vir elektrike in predmet za psihološko vojno, saj se jih ljudje na splošno bojijo.«
»Mislim, da te elektrarne niso tarča napadov (samo) zato, ker so jedrske,« pravi tudi dr. Leon Cizelj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Stefana in predsednik evropskega jedrskega združenja (European Nuclear Society). »V vojnih razmerah namreč morebitno povečano sevanje pomeni razmeroma majhno tveganje, posebno v primerjavi z neposrednimi vojaškimi napadi na civilne cilje, denimo bolnišnice ali univerze, ter s pomanjkanjem hrane, zdravil in ne nazadnje tudi energije za ogrevanje. Največje težave bi morebitno povečano sevanje povzročalo prav napadalcem,« razlaga Cizelj. Tudi energija, ki bi jo bilo treba vložiti v uničenje jedrske elektrarne, da bi bila grožnja s sevanjem realna, je nesorazmerno velika v primerjavi z energijo, ki jo lahko vojska usmeri v druge cilje in naredi podobno škodo. Lažje je denimo razstreliti jez nad velikim mestom kot nuklearko.
Primer Zaporižija
Kot primer je Žagar navedel prav največjo jedrsko elektrarno v Ukrajini, Zaporižijo, ki jo je ruska vojska po nekaj poskusih zavzela sredi minulega tedna. Prebivalci so sicer blokirali cesto in preprečevali ruski vojski, da bi prevzela elektrarno, toda ta blokada je vojski hkrati preprečevala tudi dostop do mesta Energodar. Ni šlo le za preprečevanje dostopa do elektrarne, temveč tudi za blokado ceste, po kateri je napredovala ruska vojska. Med spopadom za zavzetje elektrarne je bilo pet reaktorjev ugasnjenih, eden pa je obratoval približno s polovično močjo. A že dan po prevzemu nadzora, je pojasnjeval Žagar, so zagnali še en reaktor, tako da zdaj že dva od šestih obratujeta s polno močjo.
»Zlasti pomembno je poudariti, da je vodstvena struktura v elektrarni ostala ista, isto je tudi obratovalno osebje. Razlika je le v tem, da mora zdaj vodstvo poročati ruski vojski in da je pod njenim nadzorom. V omejenem obsegu je še vedno vzpostavljena tudi komunikacija z Mednarodno jedrsko agencijo (IAEA). To priča o tem, da je tudi ruski vojski v interesu, da elektrarna deluje v skladu z vzpostavljenimi protokoli,« je poudaril Žagar. Mimogrede, elektrarna Zaporižija je (bila) tudi glavni vir elektrike, po katerem se napaja polotok Krim.
Černobilska elektrarna kot postranska škoda
Černobilska elektrarna je ugasnjena že več kot dvajset let in zato kot taka sploh ni strateška točka zavzetja. Rusi so jo zavzeli hkrati z vsem preostalim območjem, kajti Černobil leži na prometnici med Belorusijo in Kijevom. »Območje Černobila je nenaseljeno in nebranjeno, zato je idealno za vzpostavitev vojaške baze,« je bil jasen Cizelj. »Gre za geostrateško točko, ne za samo ugasnjeno jedrsko elektrarno,« je dodal Žagar.
