Iztekel se je rok za oblikovanje nove črnogorske vlade, 75-letni mandatar Miodrag Lekić, ki ga podpirajo predvsem prosrbske stranke, ni dobil potrebne večine v skupščini. Predsednik države Milo Đukanović bo najbrž kmalu razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo spet predvsem boj med njegovo suverenistično Demokratično stranko socialistov (DPS) in prosrbskimi strankami. Največja težava za veliko večino Črnogorcev pa ostaja revščina, saj BDP na prebivalca dosega komaj polovico povprečnega v EU.
Lani sta padli dve vladi
Sicer sta v tem sklicu parlamenta padli dve vladi. Najprej pa velja poudariti, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah avgusta 2020 po treh desetletjih vladanja Đukanovićeva DPS izgubila oblast, čeprav je spet dobila največ poslancev, 30 od 81. Prosrbskim strankam je tedaj uspelo priti do absolutne večine 41 poslancev, in sicer s tem, da je mandatar Zdravko Krivokapić v vlado, kot nasprotnico skorumpirane DPS, pritegnil majhno proevropsko socialno-liberalno koalicijo Črno na belem, ki ima le štiri poslance in jo vodi Albanec iz Ulcinja Dritan Abazović.
A že spomladi 2021 je Krivokapićeva vlada zašla v krizo, ker so se v njej srbski nacionalisti sprenevedali glede genocida v Srebrenici. Tako je samo še životarila in februarja 2022 so ji poslanci izrekli nezaupnico. Premier je postal Abazović s podporo Đukanovićeve DPS, ki pa je že avgusta glasovala za nezaupnico Abazoviću. Ta se je potem spet začel povezovati s prosrbskimi strankami, ki so za mandatarja predlagale Lekića. Ker je bil Đukanović proti, so prosrbske stranke in Abazović z novim zakonom predsedniku odvzeli ustavno pristojnost, da imenuje mandatarja. Decembra je tako Lekića za mandatarja imenovala kar parlamentarna večina, vendar so bila potem zaradi odpora 37-letnega Abazovića pogajanja o novi vladi neuspešna. Ulcinjčan tako ostaja premier, ki opravlja tekoče posle.
V nedeljo bodo
predsedniške volitve
Drzen in neverjetno spreten Abazović pa je na predsedniških volitvah, ki bodo v nedeljo, podprl 35-letnega Aleksa Bečića, ki naj bi bil proevropski sredinski politik, a je tudi blizu prosrbskim strankam, noče pa se opredeljevati ne glede jezikovne ne glede etnične pripadnosti.
V resnici je premierju med predsedniškimi kandidati idejno najbližje 36-letni Jakov Milatović s svojo dosledno proevropsko in liberalno usmeritvijo. Milatović pravi, da je za Črnogorce v enem letu storil več kot Đukanović v 30 letih. Kot Krivokapićev minister za gospodarstvo je namreč povečal minimalno plačo z 250 evrov na 450, zvišal je tudi pokojnine in otroške dodatke. In lani je na občinskih volitvah s svojo novo stranko, imenovano Evropa zdaj, v Podgorici nepričakovano dobil 22 odstotkov glasov. Sicer so ga pred enim tednom na Cetinju, ko je odhajal s predvolilnega zborovanja, suvali, brcali in boksali.
Predsedniški kandidat Goran Danilović pa meni, da Črnogorci govorijo srbščino, zato bi ta morala postati uradni jezik Črne gore. Nagovarja torej iste volilce kot voditelj vplivne prosrbske Demokratske fronte Andrija Mandić.
Edina kandidatka za predsednico je 44-letna socialdemokratka Draginja Vuksanović Stanković, sicer univerzitetna profesorica prava. Je izrazita nasprotnica »velikosrbske politike« in prosrbske politike zmerja z izdajalci. Sodi torej v suverenistični blok, v katerem bo najbrž največ glasov spet dobil 61-letni predsednik Đukanović, ki pravi, da je trditev o ogroženosti Srbov v Črni gori laž, ki izvira iz Beograda.
