Poraba premoga je med pandemijo koronavirusa in z njim povezanega ohlajanja svetovnih gospodarstev doživela velik padec, a se je od tedaj skokovito povečala. Pri IEA ocenjujejo, da je glavni razlog za podiranje rekordov v času, ko bi morala poraba premoga padati, v veliki meri kriva ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila globalno krizo z oskrbo z zemeljskim plinom. Ta sicer izgoreva relativno čisto in povzroča manj emisij CO2 v primerjavi s premogom in naftnimi derivati.
Največji krivec za rekordno porabo premoga ostaja Kitajska, kjer porabijo 30 odstotkov več premoga kot vse ostale države na Zemlji skupaj. Kitajske potrebe po premogu so letos domnevno zopet zrasle za odstotek. Letos naj bi ga na Kitajskem skurili rekordnih 4,9 milijard ton, kar je več kot polovica celotne predvidene globalne porabe. Druga največja porabnica premoga je Indija. Ta naj bi ga letos skurila za 5 odstotkov več oziroma 1,3 milijarde ton. Edina država, ki ji je doslej uspelo skuriti toliko premoga, kot ga bo letos Indija, je Kitajska.
V Evropi poraba premoga pada
V Evropi poraba premoga že vrsto let pada. Letos naj bi ga porabili 12 odstotkov manj kot lani. V ZDA bo padec porabe domnevno petodstoten. Manjšo porabo premoga bodo domnevno imeli celo v Nemčiji, ki je največje gospodarstvo EU in tudi največja porabnica premoga na stari celini: padla naj bi za kar 34 odstotkov, poraba lignita pa za 14 odstotkov. Padec naj bi bil sicer v veliki meri povezan z ohlajanjem nemške industrije. Hkrati pa so nekoliko zrasle zmogljivosti proizvodnje energije z obnovljivimi viri. Za 3,1 odstotka naj bi Nemci letos tudi povečali porabo zemeljskega plina.
Poraba trdih goriv pada tudi v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada za leto 2023 v Sloveniji največ energije ustvarimo z jedrsko elektrarno (43 odstotkov). Z obnovljivimi viri in hidroelektrarnami ustvarimo 36 odstotkov domače energije, s premogom pa 21 odstotkov. Ker smo lani ob tem uvozili 48 odstotkov vse potrebne energije, se končni globalni odtis Slovenije nekoliko spremeni. Tako so prevladovali naftni derivati (34 odstotkov), jedrska energija (23 odstotkov), obnovljivi viri in hidroelektrarne (21 odstotkov), premog (12 odstotkov) in zemeljski plin (11 odstotkov). Največji delež porabljene energije je bil sicer namenjen prometu (41 odstotkov). Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (24 odstotkov). Sledili so gospodinjstva (23 odstotkov), storitvene dejavnosti (skoraj 10 odstotkov) in drugi porabniki (3 odstotke).
Globalne temperature rastejo
Direktor za energetske trge in varnost pri IEA Keisuke Sadamori kljub slabim globalnim trendom porabe premoga verjame, da bi se znala slika z letom 2027 izboljšati. Zlasti naj bi rast porabe premoga že v naslednjih treh letih ustavila rast energije, pridobljene s čistimi viri. Že zdaj naj bi obsegala dve tretjini globalne porabe premoga. Proti koncu desetletja pa naj bi, kljub visoki rasti porabe elektrike, količine porabljenega premoga pričele padati.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) medtem ocenjuje, da naj bi letos zopet postavili rekord za najbolj toplo leto. Povprečna temperatura zraka od januarja do septembra tega leta je namreč znašala že 1,54 stopinje Celzija nad temperaturami zraka pred začetkom industrijske dobe.
