Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je sporočil, da bo za arktične obrambne pobude namenjenih »dvomestno število milijard« danskih kron, kar je ocenjenih 12–15 milijard kron (1,61–2,01 milijarde evrov). Paket vključuje dva nova patruljna ladijska plovila, daljinsko vodene drone, dodatne pasje sani, okrepljeno osebje pri Arktičnem poveljstvu v Nuuk in posodobitev enega od treh glavnih grenlandskih letališč, da bo lahko sprejemalo lovska letala F-35.
Grenlandija, avtonomno ozemlje Danske, zaseda ključno geografsko točko na najkrajši poti med Severno Ameriko in Evropo. Na njenem ozemlju se nahajajo pomembni vojaški objekti ZDA ter ogromne neizkoriščene zaloge nafte in mineralov. Analitiki menijo, da ZDA Grenlandijo vidijo kot ključno za svoje nacionalnovarnostne interese, zlasti v luči vse večje geopolitične konkurence na Arktiki s strani Rusije in Kitajske.
Danski obrambni minister je priznal časovno naključje napovedi in ga označil za »ironijo usode«, saj sovpada z Trumpovimi nedavnimi izjavami. Na svoji platformi Truth Social je Trump zapisal: »Lastništvo in nadzor nad Grenlandijo sta za ZDA absolutna nujnost.«
Odziv Grenlandije
Grenlandski premier je zavrnil Trumpove izjave in ponovno poudaril, da »nismo naprodaj«. Kljub temu je izpostavil pomen ohranjanja trgovinskih in sodelovalnih odnosov s sosednjimi državami.
Trumpov interes za nakup Grenlandije sega v leto 2019, ko je njegov predlog naletel na ostro nasprotovanje. Takratna danska premierka Mette Frederiksen je idejo označila za »absurdno«, zaradi česar je Trump odpovedal načrtovani obisk Danske. Ideja o ameriškem prevzemu pa sega še dlje nazaj – v predsedovanje Andrewa Johnsona v 1860-ih.
Medtem ko nekateri špekulirajo, da je danska poteza odziv na ameriški pritisk, strokovnjaki verjamejo, da je povečanje investicij v razpravi že več let. Major Steen Kjaergaard z Danske obrambne akademije je predlagal, da so Trumpove nedavne izjave morda strateška poteza, da Dansko spodbudi k okrepitvi arktične obrambe brez neposrednega ameriškega posredovanja.
»Če Danska ne bo učinkovito varovala grenlandskih voda, bodo ZDA verjetno zahtevale večji nadzor,« je pojasnil Kjaergaard. Dodal je, da so na odločitev Danske morda vplivali tudi nedavni dogodki, kot je otvoritev novega mednarodnega letališča v Nuuku.
Danska prizadevanja za okrepitev svoje prisotnosti na Arktiki nakazujejo širše priznanje geopolitičnega pomena Grenlandije ter odražajo vse večjo zaskrbljenost glede suverenosti Arktike v času naraščajočega mednarodnega interesa.
