Kandidatka za članstvo v EU Gruzija je še korak bliže avtokraciji. Vladajoča stranka Gruzijske sanje je namreč ustavnemu sodišču predlagala prepoved osrednjih treh opozicijskih strank. Med njimi je največja Združeno nacionalno gibanje (UNM), poleg nje sta tarča še Koalicija za spremembe (Ahali) in Močna Gruzija (Lelo). Vsem trem očitajo, da so s svojim opozicijskim delovanjem delovale neustavno, saj naj bi poskušale rušiti ustavni red.
Po dvoje volitvah, na katerih je proruska stranka Gruzijske sanje milijarderja Bidzine Ivanišvilija zmagala ob obsežnih volilnih nepravilnostih, je to naslednji korak utrjevanja enovladja, ki so ga v parlamentu donedavna bojkotirale vse opozicijske stranke. Šele ta mesec, leto po parlamentarnih volitvah, se je 89 poslancem Gruzijskih sanj v 150-članskem parlamentu pridružilo dvanajst poslancev stranke Za Gruzijo nekdanjega premierja Giorgija Gakharija. Ta zaradi grožnje aretacije v zvezi z očitki o nepravilno postavljeni nadzorni točki v bližini okupiranega ozemlja leta 2019, ko je bil notranji minister, živi v izgnanstvu. Poslanci njegove stranke niso vstopili v vlado in ostajajo opozicija, od koder želijo ljudem pokazati alternativo Gruzijskim sanjam. V Gruzijskih sanjah so bili nad odločitvijo navdušeni, saj njihovi poslanci v parlamentu ne sedijo več sami, kar vladajoči stranki daje pridih legitimnosti.
Dolgo napovedani ukrep
V stranki Za Gruzijo so se z odločitvijo za končanje bojkota dela parlamenta očitno izognili uvrstitvi na seznam strank, ki jih želijo Gruzijske sanje prepovedati. Da se pripravlja poskus prepovedi opozicijskih strank, sicer ni udarilo kot strela z jasnega. Takšno namero je že med volilno kampanjo pred parlamentarnimi volitvami lani jeseni napovedal Ivanišvili. Takrat je dejal, da »sovražnikov naroda in države ne bo« in da opozicija, če ne »ljubi države«, v državi ne bo imela mesta. Pozneje je vodja poslancev Gruzijskih sanj Mamuka Mdinaradze sporočil, da nameravajo vložiti ustavno obtožbo za prepoved opozicijskih strank. Pred vložitvijo zahteve za prepoved trojice strank so v parlamentu sprejeli spremembe zakona o političnih združenjih državljanov, ki je ustavnemu sodišču dal razširjena pooblastila za razglasitev neustavnosti strank in določil, da morajo ustavni sodniki o tovrstnem pozivu odločiti v devetih mesecih.
Vložitev predloga za prepoved treh opozicijskih strank je oznanil predsednik parlamenta Šalva Papuašvili. »Poleg drugih kršitev dokazi kažejo, da so omenjene politične stranke praktično nenehno zanikale legitimnost gruzijske vlade in vladajoče politične stranke na področju notranje in zunanje politike, s čimer so zanikale tudi njeno ustavnost,« je odločitev Gruzijskih sanj pojasnjeval Papuašvili.
Protesti se nadaljujejo
Soporočevalki parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za Gruzijo Edite Estrela in Sabina Ćudić sta ob odločitvi Gruzijskih sanj opozorili, da bi s prepovedjo opozicijskih strank vladajoča stranka dejansko vzpostavila enostrankarsko diktaturo. Takšen razplet bi bil po njuni oceni nezdružljiv s članstvom Gruzije v Svetu Evrope. Gre za zelo jasno svarilo, da bi se ob nadaljnjem oženju demokratičnega prostora in stopnjevanju pritiskov na medije lahko okrepil pritisk mednarodne skupnosti.
Protesti v Gruziji potekajo že 337 dni. Najbolj množični so bili pred parlamentarnimi volitvami oktobra lani in po njih, ponovno so se okrepili tudi ob nedavnih lokalnih volitvah, na katerih so si Gruzijske sanje pripisale zmago v vseh občinah s skupno več kot 80 odstotki dobljenih glasov. Pri organizaciji protestov stranke sicer nimajo odločilnega pomena. Kljub dvakrat zaostrenim kaznim za udeležbo na protestih ljudje še vedno vztrajajo. Ob visokih finančnih kaznih jim od tega meseca grozi še zapor. Vsaj petnajst dni zapora lahko pričakujejo, če jih obsodijo za blokiranje ceste. Če prekršek ponovijo, pa lahko v zaporu pristanejo za leto dni.
