V nedeljo in ponedeljek so v treh italijanskih deželah volili deželne parlamente in predsednike. Gre za petmilijonsko Kampanijo, ki je z Neapljem najpomembnejša regija juga, petmilijonsko Benečijo, ki je poleg Lombardije gospodarsko najrazvitejši del Italije, in štirimilijonsko Apulijo, ki je peta škornja. Volilna udeležba je bila med 42 in 45 odstotkov, kar je tretjino ali četrtino manj kot leta 2020.
Nizka udeležba pa ni prinesla sprememb: Benečija ostaja desna, Kampanija in Apulija pa levosredinski. Vseh dežel v Italiji je dvajset, od tega jih je 13 v rokah desnice, šest v rokah leve sredine, v dolini Aoste pa je na oblasti stranka francoske manjšine.
Novi dož ima 33 let
»Benečija, ki je bila vedno desna, je bila v zadnjih letih neke vrste fevd Severne lige, in to po zaslugi dolgoletnega, zelo priljubljenega predsednika 57-letnega Luce Zaie. A tokrat ni več kandidiral, ker mu volilni zakon ne dovoljuje še enega predsedniškega mandata,« je za Dnevnik povedal novinar in komentator tržaškega Primorskega dnevnika Sandor Tence. Zaia velja za relativno naprednega politika sicer konservativne Lige. V sporu z njenim voditeljem Matteom Salvinijem je pogosto tudi zato, ker je njegov tekmec za vodenje stranke. Med drugim je manj zadržan do migrantov, bržčas tudi zato, ker Benečija kot pomembna industrijska in agrarna regija potrebuje delovno silo.
Njegov naslednik na čelu Benečije je 33-letni Alberto Stefani, ki je menda bliže Salviniju, a je prav tako okoljsko ozaveščen, pomembno pozornost posveča tudi ženskemu vprašanju. Stefanijeva desnosredinska koalicija je zmagala s 64 odstotki glasov, medtem ko je levosredinska opozicija z Demokratsko stranko, Gibanjem petih zvezd in Zelenimi dobila le 29 odstotkov glasov, nekaj več pa v večjih mestih, kot so Benetke, Verona, Padova in Treviž.
Na jugu zmaga leve sredine
Tudi v Kampaniji in Apuliji ni bilo presenečenj. »Vladajoča koalicija je pričakovala poraz, ki pa ne bo vplival na vlado,« pravi Tence. Zlasti močna je leva sredina v Neaplju in Bariju. Premierka Giorgia Meloni se je tam vseeno nadejala malo boljšega izida za svojo stranko. Vladna koalicija, v kateri so Bratje Italije, Liga in Naprej Italija, je v obeh južnih deželah dobila le 35 odstotkov glasov.
V Kampaniji je Gibanje petih zvezd s predsedniškim kandidatom Robertom Ficom dobilo skupaj z demokrati in Zelenimi 61 odstotkov glasov. »Odprava državljanskega dohodka (januarja 2024), ki je bil pomemben zlasti za revne z juga, se je izkazala kot napačna odločitev desne vlade, kar se kaže v hudem porazu v Kampaniji in Apuliji,« meni Tence. Ta dodatek je uvedlo Gibanje petih zvezd leta 2019, letna vsota je znašala od 1800 do 3360 evrov.
V Apuliji pa je s 64 odstotki zmagal kandidat demokratov Antonio Decaro, ki ga je podprla levosredinska koalicija, tudi Gibanje petih zvezd.
Gospodarstvo stopica
Ali torej desna koalicija morda izgublja podporo? »Če bi bile parlamentarne volitve danes in če bi leva sredina nastopala enotno, kar je pod vprašajem, bi bil izid zelo tesen. V senatu, za katerega velja posebna volilna zakonodaja, bi morda celo zmagala opozicija,« meni Tance. Melonijeva pa je vseeno razmeroma uspešna glede na to, da je na premierskem položaju že več kot tri leta, kar je rekord v zadnjih 20 letih, ko se je zvrstilo deset premierjev.
Tiste, ki so imeli do nje zadržke, je presenetila s svojo pragmatičnostjo. A zmerna politika je nujna, saj EU namenja Italiji 200 milijard evrov iz sklada za okrevanje, kar je veliko več kot kateri koli drugi državi. Tudi zaradi teh milijard je lahko njena vlada razmeroma uspešna. Italijansko gospodarstvo pa, kot smo vajeni zadnjih 30 let, še vedno stagnira. »Za to sicer ni vsega kriva vlada,« meni Tence, a dodaja: »Brezposelnost pada, a problem je, da ni dovolj delovne sile, zlasti v industriji, in namesto da bi desnica na oblasti spodbujala zakonito priseljevanje ter integracijo priseljencev, straši, da so priseljenci problem in ne obogatitev. Problem so tudi nizke plače.«
